Ko slišimo besedo destinacija, večina najprej pomisli na turistično lokacijo. A destinacija danes ni več le kraj na zemljevidu. Povezana destinacija je ekosistem različnih ponudnikov, doživetij, storitev in interesov, ki skupaj ustvarjajo večjo vrednost za obiskovalca, lokalno okolje in gospodarstvo. Lahko je turistična, nakupovalna, športna, kulinarična, planinska ali katerakoli druga destinacija, kjer ponudniki ne delujejo več ločeno, temveč kot del širše skupne izkušnje.

Pametna destinacija danes ne pomeni več samo uporabe tehnologije, temveč predvsem sposobnost mesta, da kakovostno upravlja razvoj turizma, razume potrebe obiskovalcev in hkrati ohranja kakovost življenja svojih prebivalcev. Za Zagreb to pomeni razmišljati o turizmu kot delu širšega urbanega razvoja – v povezavi s kulturo, mobilnostjo, javnim prostorom, trajnostjo in vsakdanjim življenjem mesta.

Copenhagen se pogosto izpostavlja kot eden vodilnih evropskih primerov pametnega mesta, predvsem na področju trajnostne mobilnosti, podnebnih ciljev in podatkovno podprtega upravljanja mesta.

Posebnost Copenhagna je Copenhagen Solutions Lab – mestni laboratorij za pametne urbane rešitve, v katerem mesto testira digitalne tehnologije v realnem okolju.

V praksi to pomeni:

• razvoj digitalne infrastrukture za boljše upravljanje mesta

• uporabo podatkov za mobilnost, energijo in javne storitve

• testiranje rešitev skupaj z javnimi in zasebnimi partnerji

• povezovanje tehnologije s cilji trajnosti in kakovosti življenja

Eden najbolj znanih projektov je Copenhagen Connecting, ki je prejel World Smart City Award 2014 v Barceloni. Pomemben primer je tudi City Data Exchange, projekt izmenjave urbanih podatkov med mestom, regijo in zasebnimi partnerji.

Copenhagen kaže, da pametno mesto ni le mesto z digitalnimi orodji, temveč mesto, ki podatke uporablja za konkretnejše, merljivejše in kakovostnejše upravljanje vsakdanjega življenja.

Prihajam iz Hrvaškega Zagorja. Pri nas se gostoljubnosti ne učiš – z njo se rodiš in, upam si reči, je preprosto v zraku. Gosta ne vprašaš, ali je lačen ali žejen, ampak se miza že polni. Pred njega postaviš najboljše, kar imaš. Naj bo zasebno, poslovno ali širše gledano v turizmu. In v večini primerov se dogovor sklene hitro, ob kavi, nasmehu in tistem preprostem stavku: »Bomo rešili.« Verjamem, da je tako tudi v številnih manjših krajih Hrvaške in Slovenije.

Greenways predstavljajo evropski model in mrežo zelenih koridorjev, ki stare prometne poti spreminjajo v varne poti za hojo, kolesarjenje in rekreacijo brez avtomobilov. Najpogosteje nastajajo s preobrazbo opuščenih železniških prog, kanalnih poti in zgodovinskih prometnih koridorjev.

Za razliko od klasičnih turističnih projektov Greenways niso ena destinacija ali posamezen projekt, temveč širši razvojni model, ki ga na evropski ravni koordinira European Greenways Association.

Kaj ta model dela drugače:

· obnavlja obstoječo infrastrukturo namesto nove gradnje

· spodbuja hojo in kolesarjenje

· razvija aktivni in nizkoogljični turizem

· povezuje lokalne skupnosti in naravne krajine

· daje novo življenje opuščenim prostorom

Greenways dokazujejo, da lahko trajnostni turizem nastaja ne z gradnjo novih atrakcij, temveč s pametno prenovo prostora, ki že obstaja.