Växjö na jugu Švedske je eden najbolj prepoznavnih evropskih primerov lokalne podnebne politike. Njegova posebnost ni v eni sami atrakciji ali marketinškem sloganu, temveč v dolgoročni odločitvi, da mesto postopoma opusti fosilna goriva.
Že leta 1996 si je Växjö zastavil cilj, da postane mesto brez fosilnih goriv. Danes je uradni cilj občine, da do leta 2030 postane fossil fuel free, emisije fosilnega CO₂ na prebivalca pa so se v obdobju od leta 1993 do leta 2018 zmanjšale za več kot 59 odstotkov.
Pomemben del tega modela je daljinsko ogrevanje iz obnovljivih virov, predvsem biomase, ter razvoj lesene gradnje. Växjö se predstavlja tudi kot prvo moderno leseno mesto v Evropi.
Kaj dela drugače:
· zeleno tranzicijo gradi kot dolgoročno mestno politiko
· fosilna goriva nadomešča z lokalnimi obnovljivimi viri
· daljinsko ogrevanje uporablja kot ključen podnebni ukrep
· leseno gradnjo razvija kot del identitete mesta
· naravo, jezera in zelene površine vključuje v kakovost urbanega življenja.
Växjö kaže, da zeleno mesto ne nastane čez noč. Nastane takrat, ko se politična odločitev, energija, gradnja in vsakdanje življenje prebivalcev povežejo v isto smer.
