Pohod ob žici kot strateški MICE produkt: kako s tradicijo podaljšati bivanje kongresnih gostov?

Več kot le sprehod – strateška priložnost za Ljubljano

Prejšnjo soboto sem prehodil 33 kilometrov Poti ob žici. Že dolgo sem si želel prehoditi celoten krog prav na dan uradnega pohoda. Posamezne dele poti sem že večkrat prehodil, celotno traso pa sem do zdaj prekolesaril.

Med hojo sem opazoval udeležence in med njimi zasledil tudi Japonce, Italijane in Španca. Z dvema sem se po naključju tudi zapletel v pogovor. Poskušala sta ujeti dobro skupno fotografijo, zato sem se ponudil, da ju fotografiram. Tako se je razvil pogovor in izvedel sem, da sta v Ljubljani poslovno. Za pohod sta izvedela po naključju in se mu spontano pridružila.

Takrat sem pomislil: zakaj podobnih dogodkov ne prodajamo kot vrhunskega spremljevalnega programa za kongresne goste?

Za destinacije, ki stavijo na trajnost, naravo, lokalno identiteto in zdrav življenjski slog, je Pohod ob žici skoraj “ready-to-use” produkt. MICE uradi oziroma convention bureauji bi ga morali aktivno vključevati v svoje koledarje. In ne le oni – tudi organizatorji dogodkov, konferenc in kongresov. Pot ob žici je ena najbolj prepoznavnih ljubljanskih rekreativnih in spominskih poti. Uradna prireditev poteka vsako leto v dneh pred 9. majem, celotna trasa pa je dolga približno 33 kilometrov.

1. Formula za uspeh: konferenca + en dan za Ljubljano

Predstavljajte si mednarodno konferenco o trajnosti, medicini, urbanizmu ali zdravem življenjskem slogu, ki se zaključi v petek. Namesto da delegati takoj odletijo domov, jih organizator že ob prijavi povabi:

“Ostanite še en dan in se nam pridružite na 33-kilometrski lekciji zgodovine, vztrajnosti in skupnosti.”

Pomembno je, da to povabilo ni izrečeno šele na dogodku, ampak je del komunikacije že pred prihodom. Gost mora imeti čas, da načrtuje dodatno nočitev, primerno opremo in podaljšan obisk Ljubljane.

Rezultat je jasen: dodatna nočitev, večja poraba v lokalnih restavracijah, več stikov z lokalnim okoljem in globlje spoznavanje destinacije. To je bistvo pametnih destinacij – pretvorba dogodka v doživetje, ki povečuje vrednost gosta skozi čas.

Če bi takim gostom ob tem ponudili še pametno destinacijsko kartico, bi destinacija pridobila tudi dodatne podatke za boljše razumevanje navad, interesov in gibanja obiskovalcev. Seveda ob jasnem soglasju uporabnika in na način, ki spoštuje zasebnost.

2. Aktivacija lokalnega ekosistema: od stojnic do storytellinga

Da bi takšen model deloval, ne zadostuje samo vabilo. Potrebno je aktivno sodelovanje lokalnega ekosistema.

Lokalne dobrote. Organizatorji bi lahko v sodelovanju z mestom in lokalnimi ponudniki spodbudili več točk z avtentičnimi lokalnimi produkti. Nekaj podobnega sem opazil že ob poti, na primer otroke, ki so prodajali limonado. Prav takšni trenutki ustvarjajo pristnost. Gostje ne iščejo generičnih spominkov, ampak domač med, lokalni sir, ročno izdelane izdelke, zgodbe ljudi in okuse kraja.

Vsebinski postanki. Pohod za kongresne skupine bi lahko dopolnili s krajšimi vodenimi postanki. Vodniki bi predstavili zgodovino žice kot opomnik na grozote vojne, hkrati pa poudarili današnji pomen poti: druženje, svobodo, gibanje in odprtost mesta. To je storytelling, ki pusti čustven pečat.

Sodobni kongresni turizem se že dolgo ne konča več pri vratih predavalnice. Oziroma se ne bi smel. Zato je pomembno, da organizatorji dogodkov – ne le mednarodnih, ampak tudi domačih – tesno sodelujejo z lokalno skupnostjo, LTO-ji in MICE uradi.

3. Ključna sinergija: MICE uradi in lokalna turistična združenja

Tukaj pridemo do najpomembnejše točke: sodelovanja.

MICE uradi morajo delovati z roko v roki z lokalnimi turističnimi organizacijami in lokalnimi ponudniki. V sodelovanju je največja moč.

MICE urad pozna potrebe delegatov, njihove časovne omejitve, pričakovanja in kupno moč. Lokalno turistično združenje pozna ponudnike, kmete, vodnike, ustvarjalce in male podjetnike. Skupaj lahko oblikujejo varen, voden in vsebinsko bogat program na trasi pohoda.

Tak program delegatu ne ponudi le rekreacije, ampak vpogled v dušo mesta. In prav to je tisto, kar kongresnega gosta premakne iz vloge obiskovalca v vlogo bodočega ambasadorja destinacije.

4. Strateški follow-up: povabilo, ki ne zastara

Prava moč pametne destinacije se pokaže šele takrat, ko gost zapusti prizorišče.

Če razumemo, kaj ga je zanimalo, kam se je odpravil, katere vsebine so ga pritegnile in kakšno izkušnjo je imel, mu lahko čez čas pošljemo personalizirano povabilo.

Z lepimi vizualnimi vsebinami, spomini na dogodek in jasno oblikovano ponudbo ga lahko povabimo nazaj. Tokrat ne kot poslovnega gosta, ampak kot prostočasnega turista – z družino, partnerjem ali prijatelji.

Poslovni gost, ki je spoznal lokalni ekosistem, lahko postane eden najboljših ambasadorjev destinacije. Ne zato, ker je videl še eno konferenčno dvorano, ampak zato, ker je doživel mesto, njegove ljudi in njegovo zgodbo.

Zaključek: 33 kilometrov lojalnosti

Pohod ob žici nas uči vztrajnosti. Moja žena je kljub ožuljenim nogam prišla do cilja, ker je verjela v pot. Podobno vztrajnost potrebujemo tudi v turizmu – vztrajnost pri povezovanju deležnikov, oblikovanju kakovostnih doživetij in razumevanju gosta po zaključku dogodka. Tehnologija, ki jo razvijamo v Smart Octopus Solutions, lahko te procese digitalno podpira. A pristen stik, lokalna zgodba in skupno doživetje na 33 kilometrih ljubljanske poti so tisto, kar delegate spremeni v ambasadorje naše destinacije.

Naj 33 kilometrov lojalnosti postane nov standard za vsakega poslovnega gosta v Ljubljani.

Vprašanje za destinacije: kateri lokalni dogodek v vašem mestu bi lahko že jutri postal strateški spremljevalni program za kongresne goste?