Pametne destinacije so postale del vsakdanje retorike. O njih govorimo na konferencah, jih zapisujemo v strategije in jih radi postavljamo ob bok trajnosti, digitalni preobrazbi in prihodnosti turizma. Po letih dela z destinacijami doma in v tujini se postavlja ključno vprašanje: Ali si destinacije sploh res želijo biti pametne?

Naša naloga je povezovati ravni upravljanja, zagotavljati kakovostne podatke in jasna pravila ter usmerjati destinacije k odpornejšemu in dolgoročno trajnostnemu razvoju.Naš fokus je na ustvarjanju odpornejših destinacij, ki se lahko odzovejo na sezonskost, podnebne izzive in hitre tržne spremembe.

Rim (Italija) je leta 2025 prejel World Smart City Award na dogodku Smart City Expo World Congress (Barcelona) — enem najuglednejših globalnih priznanj za pametna mesta. Nagrada se podeljuje mestom, ki uspešno uporabljajo tehnologijo, podatke in urbane politike za izboljšanje kakovosti življenja ter odpornosti mesta.

Čeprav nagrada formalno spada na področje razvoja pametnih mest (smart city), je Rim vse pogosteje prepoznan tudi kot primer pametnega upravljanja turizma, zlasti v kontekstu velikega števila obiskovalcev, kulturne dediščine in infrastrukturnih pritiskov.

Za razliko od destinacij, ki digitalne rešitve uvajajo fragmentirano, Rim razvija širši, strateški pristop, ki povezuje urbanizem, mobilnost, podatke in upravljanje obiskovalcev.

Kaj Rim dela drugače v kontekstu pametnega turizma:
• uporaba digitalnih platform in urbanih podatkov za boljše načrtovanje mesta in upravljanje tokov obiskovalcev
• razvoj smart mobility rešitev, ki olajšujejo gibanje prebivalcev in turistov
• vlaganja v digitalne javne storitve in dostop do informacij za obiskovalce
• osredotočenost na upravljanje obremenitve zgodovinskega mestnega jedra in kulturne dediščine
• povezovanje trajnosti, turizma in urbane odpornosti v dolgoročne politike

Rim dokazuje, da pameten turizem ni zgolj digitalni marketing destinacije, temveč sistemsko upravljanje obiskovalcev, prostora in izkušnje — ob uporabi tehnologije kot orodja in ne kot cilja.

V letu 2025 se Rim tako pozicionira kot relevanten evropski in globalni primer trenda pametnega turizma, kjer se razvoj pametnega mesta in turizem vse bolj združujeta v enoten model pametne destinacije. Na ta način se pozicionira kot relevanten evropski in globalni primer trenda pametnega turizma, kjer se razvoj pametnega mesta in turizem vse bolj združujeta v enoten model pametne destinacije.

Camino de Santiago je ena najbolj znanih romarskih mrež v Evropi, z več kot 80.000 kilometri označenih poti v 28 državah, vendar njegova vrednost danes presega zgodovino — Camino je eden najčistejših primerov počasnega, nizkoogljičnega in trajnostnega turizma prihodnosti.

V nasprotju z množičnim turizmom, ki temelji na letih, križarjenjih in kratkih obiskih, Camino spodbuja potovanje peš, daljše bivanje in minimalen okoljski odtis. Popotniki prehajajo skozi podeželska območja, majhne kraje in naravne pokrajine ter ustvarjajo gospodarske koristi brez velikega infrastrukturnega pritiska na prostor.

Camino dokazuje, da lahko turizem raste brez rasti emisij, brez betonizacije in brez prekomerne potrošnje — temelji na izkušnji, počasnosti, preprostosti in globlji povezanosti z naravo, kulturo ter lokalnimi skupnostmi.

Kaj Camino počne drugače:

• temelji na hoji in nizkoogljičnem potovanju
• razvija slow tourism namesto potrošniškega turizma
• enakomerno razporeja prihodke v podeželska območja
• podpira male lokalne podjetnike namesto velikih verig
• varuje naravno in kulturno dediščino namesto da jo izčrpava
• zmanjšuje potrebo po velikih in invazivnih turističnih projektih

Camino de Santiago dokazuje, da zeleni turizem ni nišni trend, temveč realen in skalabilen evropski model — turizem, ki porabi manj virov, pušča manjši odtis in ustvarja večjo dolgoročno vrednost za destinacije in obiskovalce.

Prve prave zime, ki se jih spominjam, niso imele sezone. Imele so trajanje. Sneg je zapadel in ostal, ljudje so se prilagodili, zimske destinacije pa niso vedele, da obstaja nekaj, kar se imenuje udarni termin. Kot otrok zime nisem delila na praznike, vikende in špice – delila sem jo na dneve, ko se je dalo ven, in dneve, ko se je ostajalo notri.