Strateški okvir hrvaškega turizma: politika, podatki in trajnost

Strateška vloga Ministrstva v pametnem turizmu

Pametni turizem se vse pogosteje opredeljuje kot model upravljanja destinacij in ne zgolj kot skupek digitalnih rešitev. Kako Ministrstvo za turizem in šport vidi svojo vlogo pri usmerjanju hrvaških destinacij proti pametnejšemu, odpornejšemu in dolgoročno trajnostnemu razvoju, zlasti v kontekstu boljšega medsebojnega povezovanja destinacij in usklajenega delovanja različnih ravni upravljanja?

Kot pristojno ministrstvo je naša vloga postaviti jasno smer in okvir razvoja hrvaškega turizma. Pametnega turizma ne dojemamo kot skupek digitalnih orodij, temveč kot model upravljanja destinacij, ki temelji na podatkih, koordinaciji in dolgoročni trajnosti. Zato smo sprejeli krovne reformne zakone v trikotniku turistične, prostorske in davčne politike z namenom zaščite prostora, kakovosti življenja in trajnostne strukture nastanitvenih kapacitet.

V tem kontekstu je bil eden ključnih ukrepov sprejem sprememb Zakona o gostinski dejavnosti, s katerimi smo zaščitili pojem gostitelja in uvedli oznako Local Host, s čimer smo jasno ločili avtentično družinsko nastanitev od komercialnih oblik. Kot nadaljevanje tega procesa bomo v prvi polovici leta 2026 sprejeli tudi nov Zakon o gostinski dejavnosti, ki bo ta okvir dodatno okrepil, zlasti skozi izvajanje STR uredbe in vzpostavitev enotne digitalne izmenjave podatkov s platformami, kar je ključno za transparentnost in učinkovit nadzor trga.

Pomembno vlogo ima tudi Zakon o turizmu, s katerim smo prvič vzpostavili sistem upravljanja turizma, ki temelji na načrtovanju, izračunu nosilnih kapacitet in jasni razdelitvi odgovornosti med nacionalno, regionalno in lokalno ravnijo. S tem smo omogočili pripravo načrtov upravljanja destinacij in ustvarili pogoje za boljše povezovanje destinacij ter usklajeno delovanje vseh ravni.

Naša naloga je povezovati ravni upravljanja, zagotavljati kakovostne podatke in jasna pravila ter usmerjati destinacije k odpornejšemu in dolgoročno trajnostnemu razvoju.

Naš fokus je na ustvarjanju odpornejših destinacij, ki se lahko odzovejo na sezonskost, podnebne izzive in hitre tržne spremembe. Ključno sporočilo je, da pametni turizem ni zgolj digitalizacija, temveč celosten pristop, ki uravnotežuje ekonomske, družbene in okoljske cilje. Ministrstvo tako deluje ne le kot zakonodajalec, temveč tudi kot koordinator, izobraževalec in podpora destinacijam pri njihovi preobrazbi v pametnejši in trajnostnejši model razvoja.

2) Digitalizacija, podatki in resnično poznavanje gosta

Velike količine podatkov že obstajajo v turističnem sistemu, vendar njihova uporaba v strateškem načrtovanju in upravljanju še vedno ni enotna. Kako Ministrstvo vidi razvoj digitalnih in podatkovnih rešitev, ki bi omogočile globlje razumevanje vedenja in potreb gostov ter njihovo praktično uporabo na ravni destinacij in ne le na nacionalni ravni?

Če želimo pameten in trajnosten turizem, morajo biti odločitve utemeljene na podatkih. Čeprav je tak pristop zahtevnejši na ravni celotnega sektorja kot posameznega podjetja, danes dejansko nimamo alternative.

Hrvaški turistični sistem že razpolaga z močno podatkovno osnovo – od uradne statistike in sistema eVisitor do raziskav TOMAS o vedenju in potrošnji turistov. Prav zaradi teh virov strateški dokumenti, ki smo jih sprejeli, niso teoretični, temveč temeljijo na dejanskih trendih in kazalnikih.

Skozi reforme v okviru NPOO smo naredili dodaten korak naprej, zlasti z razvojem satelitskih računov trajnostnega turizma, kjer je Hrvaška prva na svetu omogočila sistematičen vpogled v prihodke in obremenitve turizma – tako na nacionalni kot na regionalni ravni. Ti podatki služijo kot temelj za pametnejše načrtovanje in upravljanje destinacij.

Zakon o turizmu je ta pristop dodatno okrepil, saj je predpisal obveznost priprave načrtov upravljanja na podlagi kazalnikov trajnosti in nosilnih kapacitet. Celoten proces njihove priprave in spremljanja letos dodatno digitaliziramo, da bi bil učinkovitejši in dostopnejši vsem deležnikom.

Seveda podatki sami po sebi niso dovolj. Ljudje, znanje in razumevanje lokalnega konteksta ostajajo ključni za pravilno interpretacijo podatkov. Prav to kombinacijo analitike in izkušenj vidimo kot temelj pametnega upravljanja turizma v prihodnosti.

3) Vključevanje lokalnih deležnikov in sodelovanje znotraj destinacije

Uspešno upravljanje destinacije zahteva sodelovanje številnih deležnikov – od turističnih skupnosti in lokalne samouprave do zasebnih partnerjev in regionalnih institucij. Kako Ministrstvo spodbuja konkretnejše sodelovanje znotraj same destinacije, pa tudi med lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi akterji, da bi se izognili fragmentiranosti in vzporednemu razvoju pobud?

Upravljanje destinacije ne more biti uspešno, če vsak deluje samostojno. Zato že od začetka reforme poudarjamo sodelovanje in koordinacijo, ne pa vzporednega razvoja pobud. Skozi Zakon o turizmu in spremljajoče pravilnike smo jasno opredelili vloge in odgovornosti vseh deležnikov ter dodatno okrepili vlogo lokalne ravni. Načrti upravljanja destinacij so postali ključno orodje, ki povezuje turistične skupnosti, enote lokalne samouprave, zasebni sektor in lokalno skupnost okoli skupnih ciljev in konkretnih ukrepov.

Da bi ta okvir zaživel v praksi, je Ministrstvo organiziralo vrsto delavnic, izobraževanj in terenskih delovnih srečanj, usmerjenih v reševanje konkretnih izzivov v destinacijah in krepitev medsebojnega zaupanja med deležniki. Poleg tega redno organiziramo sektorska srečanja in seje Sveta za upravljanje razvoja turizma, ki služijo kot platforma za dialog, izmenjavo izkušenj in usklajevanje politik s tistimi, ki turizem vsakodnevno izvajajo na terenu.

Na nacionalni ravni je naša vloga zagotoviti skupen okvir in povezovati procese, ne pa centralizirati odločanja. Vsaka destinacija ohranja svojo identiteto in posebnosti, vendar se razvija v skladu s širšimi strateškimi cilji hrvaškega turizma, ob jasno določenih pravilih in stalnem sodelovanju vseh ravni sistema.

Poleg tega prek projektov, financiranih iz Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, zagotavljamo orodja in vire, ki destinacijam olajšujejo operativno izvajanje – od digitalnih rešitev in analitičnih orodij do krepitve institucionalnih zmogljivosti. Naš cilj ni le postaviti pravila, temveč ustvariti pogoje, da se ta pravila lahko kakovostno izvajajo.

Z drugimi besedami, trajnost v turizmu za nas pomeni sistem, v katerem obstaja ravnotežje med razvojem in ohranjanjem, med turisti in lokalno skupnostjo. Z vlaganjem v ljudi, znanje in sodelovanje gradimo temelje, da bo ta sistem funkcionalen, odporen in trajnosten danes in v prihodnosti.

4) Od projektov proti funkcionalnim sistemom

V zadnjih letih je bilo sproženih več iniciativ, povezanih z digitalizacijo in trajnostnim turizmom. Kaj je po vašem mnenju ključno, da takšni projekti prerastejo v trajne, sistemske rešitve, namesto da ostanejo izolirani primeri dobrih praks?

V odgovoru na eno od prejšnjih vprašanj sem omenil eVisitor, ki je del sistema eTurizem, ki še obsega registracijo opravljanja dejavnosti in začetka poslovanja, centralni turistični register, sistem za dodeljevanje podpor v turizmu, turistični informacijski portal in portal za podporo razvoju turizma.

Omenil sem tudi digitalizacijo priprave načrtov upravljanja in izračuna kazalnikov trajnosti in nosilnih kapacitet, ki so del digitalnih sistemov za upravljanje turističnimi destinacijami in turističnimi tokovi ter sistema za spremljanje kazalnikov trajnosti turizma. Poleg tega smo v postopku naročanja izdelave sistema za poslovno inteligenco v turizmu. Vsi ti digitalni sistemi skupaj sestavljajo integriran informacijski sistem turizma.

Kako bi ta sistem lahko vsebinsko deloval, smo z Zakonom o turizmu definirali njegove sestavine, z uredbo pa bomo predpisali način vnašanja in dostopa do podatkov sistema turizma ter podrobnejšo razčlenitev vsebine, vrste in oblike informacij, ki se zbirajo, ter roke za dostavo podatkov. Z dokončanjem vseh naštetih sistemov bomo ustvarili tehnične predpostavke, z izdajo uredbe, ki jo pričakujemo v drugem četrtletju letošnjega leta, pa bomo ustvarili popoln zakonodajni okvir za digitalizacijo skoraj vseh procesov, ki so v sektorjev nadzor Ministrstva, na sistematičen in dolgoročno trajnosten način.

Na globalni ravni priznanja, kot so Travvy Awards, kjer je Hrvaška nagrajena kot ena najboljših sredozemskih in križarskih destinacij, dodatno potrjujejo, da se strateški pristop, vlaganje v podatke in sistematično upravljanje prepoznava tudi izven Evrope.

Hkrati je vrsta hrvaških destinacij, od Lošinja in Varaždina do Telašćice, Mljeta in Virovitičko-podravske županije, nosilcev certifikata Green Destinations, kar potrjuje, da se trajnost sistematično izvaja na različnih ravneh in v različnih tipih destinacij.

Vse to kaže, da pot od projektov do funkcionalnih sistemov vodi prek jasnih pravil, povezanih digitalnih orodij in konkretnih primerov na terenu. Prav ta kombinacija strategije, zakonodajnega okvira in prakse omogoča, da dobre ideje prerastejo v trajne, trajnostne rešitve.

5) Fokus Ministrstva letos

Če se osredotočimo na letošnje leto, kateri bodo najpomembnejši prioriteti Ministrstva za turizem in šport? Kje bo največji fokus – na področju trajnosti, digitalizacije, upravljanja destinacij ali krepitvi lokalnih zmogljivosti – in kaj menite, da je ključno, da se načrtovane ukrepe dejansko začuti v vsakodnevnem delu destinacij?

Če se osredotočimo na letošnje leto, je naš fokus precej jasen. Nadaljujemo z reformami, ki smo jih že začeli, hkrati pa delamo tudi na novih zakonodajnih rešitvah, da bi dodatno utrdili okvir za trajnostni in dolgoročno uravnotežen razvoj turizma.

V prvi polovici 2026 načrtujemo sprejem novega Zakona o gostinski dejavnosti, ki je naslednji logični korak pri urejanju nastanitvene strukture in krepitvi transparentnosti na trgu. V drugi polovici leta sledijo spremembe Zakona o turistični taksi in Zakona o turističnih skupnostih, da bi dodatno okrepili upravljanje destinacij in zagotovili, da se sredstva uporabljajo tam, kjer so najbolj potrebna, na ravni same destinacije.

Paralelno s tem nadaljujemo izvajanje reforme upravljanja razvoja turizma prek že sprejetih zakonov in uredb ter konkretnih projektov, ki se financirajo iz Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Z drugimi besedami, ne delamo samo na pravilih, ampak tudi na tem, da ta pravila dejansko zaživijo v praksi.

Ko govorimo o prioritetah, ne bi izpostavil samo ene teme. Trajnost, digitalizacija, upravljanje destinacij in krepitev lokalnih zmogljivosti gredo z roko v roki. Naš cilj je, da destinacije imajo jasna pravila, kakovostne podatke in dovolj znanja ter ljudi, da lahko sprejemajo dobre odločitve. Najpomembneje nam je, da se vsi ti ukrepi začutijo v vsakodnevnem delu, da lokalne skupnosti imajo več orodij, več varnosti in jasnejšo smer razvoja. Fokus Ministrstva zato ostaja na kakovosti, trajnosti in dolgoročni konkurenčnosti, ob stalnem sodelovanju z vsemi, ki turizem vsakodnevno živijo in izvajajo na terenu.

6) Hrvaška kot primer dobre prakse

Hrvaška je aktivna v mednarodnih turističnih iniciativah, vključno z UN Tourism itd. Kje vidite prostor, da Hrvaška ne bo le udeleženka, ampak tudi primer dobre prakse – zlasti pri povezovanju destinacij, pametni uporabi podatkov in ustvarjanju sodelovalnih turističnih ekosistemov?

Vse to, kar ste omenili, Hrvaška že danes aktivno izvaja. Na področju pametne uporabe podatkov smo naredili morda največji korak naprej, danes imamo enega najbolj razvitih sistemov uporabe turističnih podatkov na svetu. Edina smo država, ki je uvedla satelitski izračun trajnostnega turizma, in to ne le na nacionalni, ampak tudi na regionalni ravni, s čimer prvič dobivamo celovito sliko ne le koristi, ampak tudi obremenitev, ki jih turizem ustvarja v prostoru.

Ti podatki niso sami sebi namen, ampak temelj za boljše povezovanje destinacij in pametnejše upravljanje razvoja. Ko veste, kje, kdaj in kako se turizem razvija, lahko destinacije medsebojno usklajujete, dopolnjujete njihovo ponudbo in enakomerneje razporejate turistične tokove skozi leto in prostor.

Prav na tej osnovi gradimo sodelovalni turistični ekosistem, v katerem država, lokalna in regionalna raven, turistične skupnosti, zasebni sektor in lokalno prebivalstvo delujejo skupaj, ne drug ob drugem. Ta pristop smo dodatno okrepili prek močne sodelovanja z UN Tourismom, s katerim smo sprožili Nagrado za trajnostni turizem ter ustanovili Center za raziskave in razvoj trajnostnega turizma kot mesto izmenjave znanja, razvoja konkretnih orodij in dobrih praks.

Vażno je poudariti tudi regionalni kontekst. Tako Hrvaška kot Slovenija sta aktivni članici UN Tourisma, delujeta znotraj Komisije za Evropo, obe državi pa sta izbrani v Izvršni svet UN Tourisma za mandat 2025–2029, ob medsebojni podpori. To sodelovanje potrjuje, da naše države ne delita le trga in gostov, ampak tudi skupno vizijo trajnostnega razvoja turizma.

Verjamem, da prav ta kombinacija: znanje, podatki in partnerstvo, Hrvaško vse bolj jasno pozicionira kot državo, ki ne le sodeluje v globalnih razpravah o prihodnosti turizma, ampak ponuja konkretne rešitve in modele, ki jih lahko drugi sledijo.

7) Sporočilo in nasvet destinacijam in deležnikom

Na koncu – kakšno sporočilo ali nasvet bi namenili destinacijam, turističnim skupnostim in vsem deležnikom v sistemu? Na kaj bi po vašem mnenju morali dati večji poudarek, da se obstoječi potencial digitalizacije in sodelovanja spremeni v dejanske, merljive premike na terenu?

Moje sporočilo vsem destinacijam in deležnikom je zelo preprosto: izkoristimo orodja, ki jih že imamo, in delajmo skupaj. Hrvaška danes ima močan zakonodajni okvir, kakovostne podatke in digitalne sisteme, a njihova dejanska vrednost pride do izraza šele, ko se uporabljajo v vsakodnevnem odločanju na ravni destinacije.

Digitalizacija sama po sebi ni cilj. Mora služiti boljšemu načrtovanju, pametnejšemu upravljanju prostora in turističnih tokov ter kakovostnejšemu dialogu z lokalno skupnostjo in gospodarstvom. Zato je pomembno, da podatkov ne gledamo le kot statistike, ampak kot orodje, ki pomaga pri odločanju: kdaj, kje in kako razvijati turizem.

Enako pomembno je sodelovanje. Destinacije, ki dosegajo najboljše rezultate, so tiste, v katerih turistične skupnosti, lokalna samouprava in zasebni sektor delujejo partnersko, s jasnimi skupnimi cilji. Prav prek takega pristopa digitalna orodja, načrti upravljanja in ukrepi trajnosti prenehajo biti dokumenti „na papirju“ in postanejo konkretne spremembe na terenu.

Na koncu je ključno ohraniti fokus na dolgoročno vrednost, ne na kratkoročne rezultate. Pametni turizem pomeni sprejemati odločitve, ki so dobre tako za goste kot za lokalno prebivalstvo, danes in v letih, ki prihajajo.