V tej izdaji raziskujemo, kako digitalizacija, podatki in nova pričakovanja gostov spreminjajo destinacije – od zimskega gosta nove generacije do primerov dobrih praks, kot sta Wadden Sea in Tampere. Govorimo o tem, zakaj problem ni v številu gostov, temveč v upravljanju, ter kako destinacije, ki to razumejo, že danes postavljajo standarde prihodnosti.

Pred dnevi sem v svoj e-poštni nabiralnik dobil zanimivo sporočilo. Čeprav že več kot desetletje ne spremljam več podrobno dogajanja v alpskim smučanju, še vedno redno prejemam obvestila Smučarske zveze Slovenije. A tokratno sporočilo je bilo vse prej kot običajno poročilo s tekme ali vabilo na tiskovno konferenco...

Dominik S. Černjak, predsednik TZS Medtem ko Slovenija beleži nove turistične rekorde, se v javnosti krepijo razprave o gneči na najbolj priljubljenih točkah, visokih cenah in (ne)urejenosti prometnih tokov. Je rešitev v zapiranju cest in omejevanju dostopa ali v pametnejšem upravljanju?

Tampere (Finska) je bil za leto 2026 izbran za European Capital of Smart Tourism, prestižen naziv, ki ga Evropska komisija podeljuje mestom, ki na uravnotežen način povezujejo digitalizacijo, trajnost, dostopnost in lokalno blaginjo.

Za razliko od destinacij, ki se osredotočajo zgolj na rast števila obiskovalcev, Tampere poudarek namenja kakovosti doživetja, dobrobiti lokalne skupnosti in wellbeingu kot temelju turistične ponudbe. Mesto se pozicionira kot primer, kako lahko turizem služi tako prebivalcem kot obiskovalcem, brez poseganja v lokalno identiteto.

Kaj Tampere dela drugače:
• sistematično uporablja digitalna orodja in integrirane turistične platforme za povezovanje fizičnega in digitalnega doživetja obiskovalcev,
• razvija turizem, usmerjen v trajnostno rast in pravično porazdelitev koristi za lokalno skupnost,
• poudarja dostopnost – naravne in urbane znamenitosti so dostopne širokemu krogu obiskovalcev,
• gradi prepoznaven identitetni profil skozi lokalne posebnosti, kot je naziv »Sauna Capital of the World«,
• povezuje kulturo, naravo in inovacije v enotno destinacijsko zgodbo.

Posebna vrednost Tamperea je v doslednosti: pametne rešitve niso same sebi namen, temveč orodje za boljše informiranje, lažjo orientacijo, večjo vključenost in prijetnejšo izkušnjo bivanja v mestu.

Tampere s tem potrjuje, da pametna turistična destinacija ni tista z največ tehnologije, temveč tista, ki tehnologijo uporablja premišljeno, trajnostno in v službi ljudi ter s tem postavlja relevanten standard za prihodnji razvoj evropskih mest.

Zakaj pozimi potujemo drugače – in zakaj je to dobro Prejšnjič sem pisala o zimi kot ogledalu destinacij. Tokrat ostajam pri istem ogledalu, vendar gledam tistega, ki stoji pred njim. Pozimi potujem počasneje. Ne zato, ker bi se tako odločila, temveč zato, ker telo pozimi ne sprejema hitrosti.

Gre za največji neprekinjeni sistem plitvin in muljastih obal na svetu, kjer se naravni procesi plimovanja in oseke, sedimentacije ter obnove habitatov odvijajo v skoraj nespremenjeni obliki. Prav zaradi te izjemne univerzalne vrednosti je Waddensko morje uvrščeno na Unescov seznam svetovne naravne dediščine.

Območje se razteza vzdolž obal Danske, Nemčije in Nizozemske ter tvori edinstven, funkcionalen ekosistem, ki ne pozna državnih meja. Njegovo pomembnost dodatno poudarja dejstvo, da predstavlja ključno vozlišče na atlantski selitveni poti ptic, saj tukaj milijoni ptic najdejo hrano, zavetje in prostor za počitek. Temelj upravljanja predstavlja Trilateralno sodelovanje Waddenskega morja, eno najstarejših in najstabilnejših primerov mednarodnega okoljskega sodelovanja v Evropi.

Kaj delajo drugače:
• skupno upravljajo celotno območje neodvisno od nacionalnih meja,
• usklajujejo politike varstva narave in odločitve temeljijo na znanstvenem monitoringu,
• urejajo ribištvo, turizem in pomorski promet znotraj jasno opredeljenih ekoloških meja,
• vključujejo lokalne skupnosti prek trajnostnega turizma in izobraževanja o vrednosti naravne dediščine.

Posebna vrednost tega modela je v ravnotežju med varstvom narave in človeško prisotnostjo. Namesto izključevanja dejavnosti je poudarek na odgovorni rabi prostora in stalnem prilagajanju upravljanja dejanskemu stanju ekosistema, zato velja za referenčni primer dobre zelene prakse za vse transnacionalne ekosisteme, ki zahtevajo skupno upravljanje in dolgoročno odgovornost.