Paranoja o preveč turistih je odveč, potrebujemo le boljše upravljanje

2. del

Dominik S. Černjak, predsednik TZS

Medtem ko Slovenija beleži nove turistične rekorde, se v javnosti krepijo razprave o gneči na najbolj priljubljenih točkah, visokih cenah in (ne)urejenosti prometnih tokov. Je rešitev v zapiranju cest in omejevanju dostopa ali v pametnejšem upravljanju? Kako lahko pri tem pomaga digitalizacija? O teh izzivih je spregovoril Dominik S. Černjak, predsednik Turistične zveze Slovenije in dolgoletni turistični delavec, ki težave pozna tako s sistemskega vidika kot iz prve roke, skozi vodenje turističnega resorta Jasna v Kranjski Gori. Kot naš gost v tokratnem intervjuju odgovarja na očitke o elitizmu, razbija mite o prenatrpanosti določenih destinacij in ponuja konkretne rešitve za digitalizacijo ter razpršitev turističnih tokov v manj znane slovenske kraje.

Gospod Černjak, turizem se je v zadnjih desetletjih drastično spremenil. Kako tehnologija in novi mediji vplivajo na navade turistov?

Spremembe so izjemne. Danes živimo v dobi vplivnežev, ki so v veliki meri nadomestili klasično novinarstvo. Podatki kažejo, da kar 80 % ljudi potovalne informacije išče na omrežjih kot je TikTok. Turist je danes bolj informiran, a hkrati išče avtentičnost. Na tem področju vidim veliko in pomembno vlogo domačinov – turistični prostovoljec je lahko najboljši lokalni vplivnež, saj iskreno živi za svoj kraj.

Prinas se veliko govori o (turistični) preobremenjenosti nekaterih točk, kot so Vršič, Bled ali Triglav. Ali bi morali po vzoru nekaterih tujih destinacij omejiti dostop na omenjene točke?

V Sloveniji glede tega vlada nepotrebna paranoja. Turistov ni nikoli preveč, težava je le v njihovi razporeditvi. Analiza v Kranjski Gori je denimo pokazala, da je na letni ravni zasedenost le 27-odstotna, parkirišča pa so povsem polna le štiri dni v letu. Občutek gneče pogosto temelji na lokalni percepciji, ko je vrsta pred trgovino, ne pa na realnih številkah.

Zapiranje cest, kot so ideje za Vršič, je ena najbolj zgrešenih potez – tukaj moram na glas povedati, da to, kar pelje Ministrstvo za transport ali kdorkoli, je ena najbolj zgrešenih idej. Tako ali tako pa so zmedli vse turiste. Turist danes je že vzgojen, da si planira urnik in si hoče zagotoviti neke svoje termine. Odgovor na to je ureditev, kot v Evropi, kjer so vsi prelazi urejeni. Mi moramo omogočiti pretočnost in dostopnost. Ne moreš kar zapret vsega skupaj in postavit zapor. Prvi predpogoj za primerno rešitev je, da se izračuna obremenitve. Jaz bi si želel, da bi imela Slovenija celostno aplikacijo naslov "Info", kjer mi pokažejo različne ture, kjer imam razdeljene destinacije, ki so v vzponu. Ljudje imajo radi neraziskane stvari in destinacije. S pomočjo sodobnih orodij moramo goste pravilno usmerjat.

Kako pa bi lahko dosegli boljšo razpršenost gostov, da bi odkrivali tudi manj znane kraje, kot so Haloze ali Koroška?

Trenutno pa imamo na reki Soči tri različne režime, kar je za gosta nejasno. Prihodnost slovenskega turizma vidim prav v regijah, kot so Koroška, Bela krajina in Zasavje, le usmeriti moramo goste tja.

Kako gledate na razdrobljenost slovenskih občin in vpliv takšne razpršenosti na turistično izkušnjo?

Pri ključnih odločitvah bi morali izhajati iz tega, da je Slovenija za tujca in obiskovalca ena sama destinacija in ne država razdrobljena 212 občin. Gost pride, obišče kolesarsko pot in kolesari, pri tem pa se ne ukvarja s tem, da je obiskal številne občine. To, da imamo recimo na reki Soči tri različne režime, je katastrofa. Umetna inteligenca danes omogoča marsikaj. Mi smo tako žepna zgodba, da bi lahko s pomočjo modernih orodij z gosti učinkovito komunicirali.

Če se dotakneva področja digitalizacije – naša izkušnja kaže, da vso potrebno tehnologijo in orodja dejansko že imamo, vendar se ljudje zadev preprosto ne lotijo. Pogosto izpostavljamo primer sosednje Avstrije, kjer stvari delujejo; tam celoten kraj dobesedno diha in živi za skupno zgodbo. Pri nas pa se zdi, da se nikakor ne moremo sporazumeti?

Verjamem, da je to v veliki meri zgodovinsko pogojeno z našo prejšnjo ureditvijo, ko je veljalo načelo, da je "vse naše". V tistem sistemu se je pričakovalo, da boš naredil vse, hkrati pa ljudje za to niso bili ustrezno stimulirani. To je pustilo določene sledi v miselnosti. Po drugi strani je nujno imeti postavljene jasne modele. Napaka je pristopiti do posameznika in mu zgolj ukazati: "to morate dati". Namesto tega ga moraš spodbuditi. Vsak si upravičeno postavi vprašanje: "Kaj je bonus zame?" Pri večini ljudi ne gre za nerazumevanje – vsi po vrsti bodo rekli, da so "za". Vendar pa moramo biti sposobni ponudbo povezati v celoti, kjer so koristi jasne za vse vpletene.

Pogosto slišimo izraze »butični turizem«, hkrati pa se domači gostje pritožujejo nad visokimi cenami. Je Slovenija postala predraga?

Izraz »butični turizem« je zame preživet. Nekoč so bili butiki nekaj posebnega, danes so jih povozili nakupovalni centri. Mi smo to »butičnost« definirali kot trajnost, kar je zdaj standard. Glede cen pa – nismo še tam, da bi bili zares dragi, je pa res, da je domači gost pogosto zapostavljen. To je napaka, saj je domači gost »zlat gost«.

Hkrati se moramo zavedati, da turizem v manjših krajih omogoča obstoj osnovne infrastrukture. Če v Kranjski Gori ne bi bilo turizma, ki prinaša večino prihodkov, verjetno ne bi bilo javnega prevoza, lekarne ali dobro založene trgovine. Turizem je industrija, ki omogoča blaginjo, če jo znamo pravilno upravljati.