99% Slovencev ne pozna življenja na Kitajskem

Naš tokratni gost, Denis Oštir, je več kot dvajset let preživel v novinarstvu. Sam pravi, da je po duši še vedno novinar. Pred leti, ravno v času, ko je Gorenje prevzel kitajski gigant Hisense, se je odločil za spremembo karierne poti. Zdaj že nekaj let dela za ameriško korporacijo, ki je del skupine omenjene kitajske korporacije, VIDAA International. Zanimivo je, da je bil leta 2018 prvi zaposleni v tem podjetju. Trenutno je odgovorni urednik platforme, ki jo na svojih televizijah uporabljajo milijoni gledalcev širom sveta. Z njim smo se pogovarjali o posebnostih kitajske (poslovne) kulture, izzivih, s katerimi se človek srečuje v mednarodnem podjetju in hitrem napredku na področju digitalizacije.

Kako se je začelo vaše sodelovanje s podjetjem, ki je danes izjemno prepleteno s Slovenijo?

Povsem novo poglavje v moji karieri se je začela v času, ko je Gorenje kupila skupina Hisense. To je bil prvi tako veliki poslovni prevzem v Evropi s strani kitajske družbe. V Gorenje sem odšel z nalogo, da v tistem času skrbim za odnose z javnostmi. Ko je bil prevzem končan, sem želel oditi drugam. Novi lastniki so me medtem spoznali. Vedeli so, da sem se vrsto let ukvarjal s televizijo in me povabili, če bi začel delati na novem projektu. Danes sem hvaležen, da sem dobil to priložnost. Z zaposlitvijo v tej mednarodni korporaciji sem dobil številne nove priložnosti. Podobno kot mnogi nekdanji sodelavci Gorenja. Na tem mestu lahko med drugim omenim tudi gradnjo velike tovarne v Mehiki, kjer je bilo zelo pomembno tudi slovensko znanje.

Šlo je za zelo odmeven prevzem, ki je pri nas precej buril duhove. Marsikdo v Sloveniji je bil zaskrbljen ob tem dogodku. Tudi zato, ker so nekdaj paradno slovensko podjetje kupili ravno Kitajci. Kako na to zgodbo gledate iz današnje perspektive?

Kitajska podjetja so zelo velika. V Sloveniji pa imamo pogosto težave s sprejemanjem tujih kultur. Seveda se moramo zavedati, da bo novi lastnik vedno uveljavil svoja pravila. Ljudje, ki so to uspeli sprejeti v koncernu prosperirajo, tisti, ki pa se z novostmi niso sprijaznili, so odšli.

Kakšno vlogo pri vašem delu ima digitalizacija?

Vsaka televizija ima svojo programsko opremo. Mi poskrbimo, da na televiziji različne aplikacije delujejo nemoteno. Pri nas so sicer vsi delovni procesi digitalizirani. To velja tudi za sestanke. Še posebej po pandemiji Covida. Vseeno pa tudi pri nas osebni sestanki še niso stvar preteklosti, kar je razumljivo glede na globalno naravo našega delovanja in različne kulture s katerimi smo v stiku. V določenih delih sveta, na tem mestu lahko omenim naprimer Indijo in Južno Ameriko, ne boš veliko dosegel brez osebnega sestanka. Tam je pogodba zaključena šele po stisku roke.

Verjetno pri delu precej uporabljate tudi umetno inteligenco?

Seveda. Na dveh ključnih področjih. Na eni strani uporabjamo svoje modele na področju programiranja, na drugi pa umetno inteligenco uporabljamo na področju priporočil uporabnikom. Na podlagi njegovih preferenc mu naša platforma s pomočjo podrobne analize velikih podatkovnih baz tako priporoča vsebine, za katere oceni, da mu bodo všeč. V zadnjem obdobju pa je zelo dobrodošla rešitev tudi AI asistent, ki gledalca vodi in mu lahko pomaga pri iskanju določenih nastavitev televizije.

Kitajska je v zadnjem času postala velesila tudi na področju digitalizacije. Kako pa Kitajci sicer dojemajo in sprejemajo visoko tehnologijo?

V moji ekipi delajo tudi mlajši ljudje. Ena med njimi, Kaya, v življenju še ni videla gotovine. Nekateri mlajši sodelavci niso nikoli uporabili kreditne kartice. To so ljudje, ki vse plačujejo z mobilnimi telefoni. Ko želijo kupiti kavo, že na poti do restavracije izberejo željeno, jo plačajo in jo nato le še prevzamejo. Brez pametnega telefona dandanes na Kitajskem težko preživiš. Sodobna tehnologija je tam del vsakdanjega življenja.

Kako pa na Kitajskem dojemajo stranko? Dajo podjetja veliko na gradnjo odnosov s kupci?

Kitajci v veliki večini uporabljajo aplikacijo WeChat. Gre za nekakšno 'super aplikacijo', ki združuje številne ostale. Znotraj te, pa potem svoje aplikacije ponujajo posamezna podjetja. V tej državi ni večjega podjetja, v katerem ne bi ponujali programa zvestobe za stranke v takšni ali drugačni obliki. Ti programi so seveda digitalni -- kar pomeni, proaktivni. To pomeni, da aplikacija zasleduje tvoje navade in želje. Vse skupaj sva v praksi lahko preizkusila tudi z ženo ob zadnjem obisku. Tako ti aplikacija, ko se vrneš v restavracijo iste verige na kavo, ugodnosti ponudi takoj. Vse je zasnovano tako, da skuša ponudnik stranki na podlagi preteklih nakupov ponuditi kar najboljšo uporabniško izkušnjo.

Pri nas so v zvezo s Kitajsko sicer še vedno prisotni številni stereotipi. Verjetno se tudi sami srečujete z njimi?

Velikokrat lahko slišimo famo, da Kitajci delajo 12 ur na dan in tako naprej. To sploh ni res. Efektivno delajo osem ur na dan, je pa res, da so pogosto v službi deset ur. Zakaj? Ker praviloma od dvanajstih do dveh vsi počivajo. To pomeni, da imajo na delovnem mestu raztegljivo posteljo in dejansko dve uri spijo. Gre za del tradcionalne kitajske medicine, ki pravi, da ni priporočljivo delati, ko je sonce najvišje na nebu.

Sicer sem prepričan, da ima 99% Slovencev izkrivljeno podobo o Kitajski. Zato bralcem priporočam, da jo obiščejo in si ustvarijo bolj realno sliko. Gre seveda za ogromno državo. Če bi moral priporočiti konkretne zanimive kraje, bi zaradi zgodovine priporočil Šian (tam si lahko ogledate Terakotne bojevnike), če vas zanima posel se odpravite v Šenzen, če pa ste ljubitelji narave nujno obiščite Uruki.

Če se spet vrneva k digitalizaciji na področju zabavne industrije. Predvsem vašega področja, televizije. Kakšni trendi na tem področju čakajo v prihodnosti?

Trenutno je uporabniški vmesnik na sodobni televiziji še vedno zelo podoben mobilnemu telefonu. To pomeni, da uporabnik izbira med posameznimi aplikacijami. Odpre eno, jo spet zapre, nato odpre drugo... To pomeni, da se za nekaj odločim, sistem pa mi to omogoči. Ali pa mi nekaj priporoči na osnovi pretekle izbire. Mislim, da se bomo v prihodnosti pomaknili k storitvi, ki bo spominjala na concierga v najbolj elitnih hotelih. Tovrsten sistem bo zasnovan tako, da bo naše želje prepoznal že vnaprej, brez naših ukazov. Na primeru hotela. Če bi prišel v hotel sam, bi mi odličen uslužbenec priporočil ogled določenega filma. Če pa bi prišel skupaj z ženo, pa bližnjo gledališko predstavo. Pri tem ne bo šlo za deset predlogov, ampak le za enega. Pretehtanega. Tistega, ki ti bo dejansko pisan na kožo. Mislim, da je to prihodnost, ki nam jo bosta omogočili digitalizacija in umetna inteligenca. Vse skupaj bo izjemno dragoceno predvsem v luči časa. To je seveda edina dobrina na svetu, ki je omejena. Izgubljenega časa ne moremo nikoli dobiti nazaj. Digitalne storitve bodo v prihodnosti uporabniku predvsem prihranile čas.

V zadnjem času lahko v novicah spremljamo veliko zanimivih rešitev na področju sodobne tehnologije. Kaj pa vas je najbolj impresioniralo ob zadnjem obisku Kitajske?

Navdušen sem bil, ko sem v Čeng Dau v živo videl, kako izgleda digitalno usmerjanje prometa. Vsi prometni znaki so tam namreč digitalni in virtualni. Znaki se spreminjajo sproti, glede na aktualne prometne razmere. Zeleni val in pretok tako v realnem času nadzoruje umetna inteligenca in na ta način poskrbi za večjo pretočnost. Vse skupaj je povezano tudi s sistemom javnega prometa in parkirišči, kar omogoča izvrstno izkušnjo za uporabnika, predvsem pa učinkovito zmanjšuje zastoje.