Pametne rešitve? Samo, če pomagajo ljudem.

Pred kratkim sem bil na mednarodni konferenci o nakupovalnih centrih v Istanbulu. Povabili so me, da sodelujem na panelu o pametnih rešitvah za bolj učinkovito managiranje v nakupovalnih središčih in trgovinah. Moj del je bil usmerjen v programe zvestobe, darilne kartice, povezave med različnimi sistemi in uporabo teh podatkov.

Ko ti rečejo “pametne rešitve”

Eno izmed vprašanj je bilo: “Ko slišite izraz »smart solutions«, kaj vam to pomeni - tehnologijo, procese ali ljudi?”

Odgovor je zelo preprost: vse troje. Pomemben je vrstni red. Najprej ljudje, potem procesi in šele nato tehnologija.

Če začneš obratno, tehnologija deluje, a nima prave vrednosti, namenjena je sama sebi. Tehnologija je povezovalni člen - pomaga nam povezovati procese in ljudi. Če pomislimo na sisteme darilnih kartic ali programov zvestobe, kar ponujamo v našem podjetju. Gre za digitalizacijo procesa. Slednjega poenostavi, pospeši, poveča preglednost, transparentnost in nam hkrati zagotovi potrebne podatke, da bi bolje razumeli navade kupcev.

Tehnologija kot most, ne kot cilj

Na koncu dneva gre vedno za ljudi, da jim olajšamo nakupno izkušnjo in jih bolje razumemo. To je bistvo. Tako tiste, ki ga uporabljajo na strani ponudnika, kot za končnega uporabnika. Tehnologija bi nam morala vračati čas - čas, ki ga lahko namenimo gradnji odnosov, bodisi s strankami, najemniki ali partnerji.

A postavljeni sistem moramo uporabljati, proces preverjati ali je učinkovit in ga po potrebi izboljševati. In takrat je potrebna prilagoditev v programski opremi. Torej, da – pametne rešitve so tehnologija in proces, vendar imajo smisel le, če služijo ljudem. Problematika, ki je v veliki večini enaka po vseh kontinentih, je ravno to: kako poskrbeti za boljšo izkušnjo za uporabnika.

Vsi govorimo o istih izzivih

Vidna in občutna razlika med državami je pri investicijah, recimo v gradnjo in digitalni razvoj. Kot primer. V Arabskih Emiratih in Saudski Arabiji denar ni ovira, tam kar priteče iz zemlje. Vložki v digitalizacijo ali v različne mobilne aplikacije LCDje, panoje itd. niso ovira A ko imamo v mislih razumevanje kupca in pripravo boljše uporabniško izkušnjo, je tematika povsod enaka. Le na različne načine se jo lotevamo.

Razveselilo me je dejstvo, da držimo korak pri razumevanju in ponujenih rešitvah, razlika pa je precej velika nekje drugje: Pri nas se še vedno razmišlja v smeri - kdo bo prvi “poskusil”. Govorim o segmentih kot so Retail, Food & Beverage, nastanitve (hospitality). In potem se vsi gledajo med seboj in čakajo rezultate. Pa spet preteče čas, medtem pa odgovorni analizirajo analize. Vedo, da obstajajo digitalna orodja za pomoč, a se jih ne poslužujejo - dovolj. Ne toliko kot bi lahko, da jim olajša delo, ter ne nazadnje tudi prihrani denar. Vedno je na začetku investicija, saj brez nič ni nič, da bi potem lahko žel posejano.

Jurij Triller

Strah pred prvim korakom

In kaj sem ugotovil? Morda bi v podjetjih še nekaj plačali za kakšno programsko orodje, seveda če se da čim manj.

Zato, ker problema ne občutijo dovolj. Po domače povedano - ne boli. Ali vsaj ne boli dovolj, da bi naredili spremembo. *»Trenutno stanje niti ni tako slabo, zato bomo raje še malo počakali. Trenutno nimamo denarja oziroma kdor bi se s tem ukvarjal? Bomo videli kaj bo naredil sosedov Janez in kako mu bo šlo. Potem bom korak naredil še jaz.*«

Škoda, res škoda. Namesto, da bi bil nek posameznik prvi in s tem pridobili prednost pred konkurenco, se raje čaka. A takšni smo pri nas in v Adriatik regiji. *Seveda ne vsi, da ne bo pomote in jeze*

Par resnic, ki bi si jih morali večkrat prebrati:

Ker, iskreno – tehnologija brez vizije je samo orodje.

In ko sedaj velja mnenje- “AI vse rešil”, je primeren odgovor:

“Super. Naj najprej poskusi razumeti, zakaj se ljudje vračajo tja, kjer jih nekdo prepozna po imenu, se jim nasmehne, ga vpraša kako je danes, ga vidi po očeh kakšne volje je.” To je še vedno najboljši program zvestobe.

Jurij Triller

Povežimo se