Hibrid- vedno hibrid.

Vprašanje “ v živo ali online?” me spremlja od konca Covida dalje in moj odgovor ostaja isti: oboje. Dogodek v živo prinese sproščeno mreženje, online pa možnost, da si na treh koncih sveta v treh urah. Če živiš hitro je to idealno.

V desetih dneh sem obiskal tri dvodnevne dogodke v treh državah: Francija, Italija, Slovenija. Trije dogodki, tri energije, trije čisto različni zaključki. In iz vsakega sem pobral eno malo “življenjsko lekcijo”, ki pridejo kot bonus paket. V nekaj pa sem prepričan - če bi bil ponujen (pametni) hibrid, bi vsak dogodek bil bolj uspešen in obiskovan.

Prvi dogodek je bil v Franciji. Mapic, je mednarodna vodilna konferenca za maloprodajo, nepremičnine in nakupovalna središča. Namenjena je temu, da na enem mestu združi vse ključne akterje v svetu »retaila«, komercialnih nepremičnin in dodatkov za ustvarjanje prostora »placemaking«. Ostaja še vedno velika scena in tam so vsi ključni igralci… no, skoraj vsi. Prisotnost že leta in leta pada, letos jih je bilo okoli 3.500 ljudi. Zdi se veliko, a v samem prostoru je bilo kar precej prazno. Je pa zato pred dvorano in na različnih lokacijah v mestu živelo toliko bolj.

Bistvo MAPIC-a sem letos videl povsod okoli dvorane: kava, kosila, večerje in dogodki, ki so gotovo bolj uspešni kot 80 % sestankov znotraj dvorane. Toplo vreme je še dodatno pripomoglo. Nova poznanstva, utrjevanje starih in veliko smeha. Zanimivo je, kako “neposlovne” teme včasih zgradijo največ zaupanja in kreirajo nove vezi.

Včasih ni poanta biti v dvorani, ampak biti zraven dvorane. Sonce + kava + ljudje, ki pridejo samo na networking je včasih več vredno kot sama konferenca.

Če si obiskovalec ne čakaj, da se “nekaj zgodi”. Upam si trditi da se v Cannesu večina zgodi zunaj in na spremljevalnih različnih dogodkih. Dogovori pred, med in po konferenci. Ampak saj realno ni kaj dosti drugače tudi na precej dogodkih v Sloveniji. Spomnim se jih še iz 20-25 let nazaj. Samo, da si tam. Druženje, zabava. In to vedno deluje. A takrat še ni bilo opcije hibridov.

Moj nasvet organizatorjem bi bil: Dodajte več prostora in vsebine za marketing in center management, tako bo prišlo več obiskovalcev. In prosim: ponudite neko pametno hibridno platformo, ne samo 14 dni pred dogodkom, ter da je dejansko aktivna,  trej da se jo uporablja, ne le, da je sama sebi namen. To pa se doseže z različno »gamefikacijo«. Tako si lahko planiraš sestanke že vnaprej in s tem povećaš uspešnost dogodka. V 2025 bi to moralo biti osnovna higiena in ne dodatna storitev.

Drugi dogodek je bil v Italiji, namenjen iskalcem agentov. Forum Agenti. Dogodek za iskanje agentov za italijanski trg je v teoriji popolna ideja. Realnost? Prisotnih agentov je bilo precej malo. Večina jih ne govori angleško. Rezultat: veliko potenciala v ideji, a malo konkretnih stikov. Če ne govoriš italijansko in če dogodek nima dobre selekcije ali filtra za agente, da jih tudi sam prepoznaš in kontaktiraš, lahko hitro postaneš gledalec. Saj so se na nas obrnili tudi v naprej in izkazali interes, a od vseh teh ni prišel nihče.

In še ena dodatna zanimivost: če stavkajo zaposleni metroja življenje stoji. Sicuramente. Ampak, ko si tam- uživaj. Hrana je v Italiji vsaj 30 % izkušnje.

Spet bi organizatorjem svetoval: potrebujete hibridno platformo, vsaj za predpripravo, če ne že tudi za on- line organizirana srečanja. Podjetja, moramo imeti možnost izbrati agenta po jeziku, regiji in izkušnjah iz področja, ki nam ustreza. In organizatorji, če že organizirate dogodek – prosim poskrbite, da tisti agetni, ki izrazijo interes in se javijo, da dejansko pridejo ter da prevoz do lokacije ni odvisen samo od ene linije metroja. Milano ni majhna vasica v hribih.

Tretji dogodek je bil Dnevi Slovenskega turizma. Pohvale dogodku, tako koliko je bilo prisotnih, kot tudi kakšna je bila zastavljena tematika dogodka. To je dogodek, kjer moraš biti v živo, ker je pol turistične Slovenije zbranih na enem mestu. Tukaj najdeš tudi tiste, ki jih loviš že pol leta in nikoli nimajo časa. In ko ga srečaš v živo, si ga morajo vzeti – vsaj minuto ali dve.

Zanimivo je bilo gledati, kako se »špega« na akreditacije: »Kdo je že to? Saj ga poznam, ampak kdo je že.« . A velikost imen in priimkov ter podjetja so bili zapisani zelo na majhno. Če pa se je akreditacija obrnila, se ni videlo kdo je. Nasvet? Dajte povečati ime in priimek na akreditaciji, ter dajte napis obojestranko, ali pa naredite dve luknjici v akreditacijo in uporabite trakove z dvema karabinoma.

Iz mojega pogleda bi bil lahko napredni korak opcija mreženja, torej da se v naprej dogovoriš za hitre sestanke. 15 minutne. Saj to je dovolj za začetek, če pa je obojestranski interes, pa sledi nadaljevanje kasneje, druge dni.

Pohvalil bi, da so razmišljali tudi o prenosu v živo, ga omogočili, slabost pa, da ne veš kdo je bil prisoten online in spremljal konferenco.

Predlog za organizatorje? Dodajte  15-minutni speed networking . To bi dvignilo uspešnost dogodka. Ter izberite platformo (ne le prenos), ki omogoča možnost, da se vidi, kdo je (bil) prisoten online ter spremljal vsebine – follow-up, potencial in odziv na dogodek bi bil tako lahko še večji.

Zaključek

Digitalizacija ne sme nadomestiti dogodkov v živo – mora jih izboljšati

Trije dogodki, tri izkušnje. Mreženje v živo je čudovito in ostaja pomembno. A samo po sebi danes ni več dovolj. Če ne poznaš dovolj ljudi, če si introvertirana oseba (jaz hvala bogu nisem ) ali če nimaš opcije on- line dogovora v naprej za srečanje, potem je samo dogodek v živo precej okrnjen. Digitalizacija je nujno potrebna pomoč. In to je bistvo digitalizacije.

Zato je prava prihodnost:

Dogodek v živo + digitalizacija, ki pomaga in podpira, ne nadomešča.

Digitalizacija naj:

• omogoči vnaprejšnje dogovore,
• pomaga introvertom,
• izboljša učinkovitost srečanj,
• vodi evidenco udeležbe in interesa,
• omogoči organizatorju večji in kvaitetnejši follow-up.

Vse ostalo je samo veliko hoje in upanje, da se pravim ljudem slučajno križajo poti.