Mlade čaka največji izziv v zgodovini

Ivo Boscarol, 2. del pogovora

Ivo Boscarol je nedvomno najbolj znan po dosežkih v letalstvu, toda v življenju je vedno uspešno počel več različnih stvari. Zelo zgodaj se je začel ukvarjati s fotografijo. S to dejavnostjo se je v mladosti dobrih deset let tudi preživljal. Kasneje je eden najbolj uspešnih slovenskih podjetnikov sodeloval tudi pri projektu Slovenija moja dežela, kjer je med drugim pomagal izdelovati priponke z lipovimi listi. Tiskal je tudi plakate za koncertna prizorišča, ter kot fotograf skupaj s Tomažem Domiceljem pripravil številne koncertne reportaže. Že od mladih nog so ga torej privlačili zelo različni izzivi.

V zadnjem času je vaš najbolj prepoznavni projekt verjetno Odiseja v centru BTC, ki pa nikakor ni edini?

Ko se je zgodil veliki trenutek (prodaja večinskega deleža podjetja Pipistrel, opomba pisca) in sem imel prvič v življenju na računu več denarja kot računov ter položnic za plačati, je bilo potrebno paziti, da ne bi preko noči zapravil vsega, kar sem uspel ustvariti v tridesetih letih. V prvi vrsti sem želel razpršil tveganje. Ustanovil sem družbo za upravljanje premoženj. S ključnimi zaposlenimi, ki so šli z mano iz Pipistrela smo postavili tri stebre vlaganj. Eden se ukvarja s finančnimi naložbami, eden z nepremičninami, eden pa z naložbami v zanimive produkte in družbe. Vsakemu delu smo namenili približno enako vsoto denarja, se pravi približno eno tretjino. Najbolj zanimive so gotovo naložbe v razne družbe. Trenutno sem tako udeležen v osemnajstih družbah. Gre predvsem za 'start-upe'. Med njimi lahko omenim podjetje, Bird Buddy, ki je razvilo in zelo uspešno prodaja inteligentno ptičjo krmilnico.

Zelo zanimivo je tudi podjetje v katerem proizvajamo inteligentni brisalec za motoristične čelade – Bikerguard. Gre za rešitev, ki jo je razvila skupina motoristov iz ljubljanske Šiške. Sam sem se pridružil s svojimi izkušnjami in povezavami na mednarodnih trgih. Težko je verjeti, da se je do sedaj milijarda voznikov motorjev na svetu soočala z isto težavo. Če je naenkrat začelo deževati, so morali dvigniti vizir ali pa ga brisati z roko, kar prinaša dodatno nevarnost.

Pri tem gre za izdelek zasnovan na ravni kakovosti letalske industrije?

Tako je. Voznik ga nadzoruje s pomočjo brezžične kontrole na krmilu. Gre za zelo velik doprinos k varnosti motoristov na cesti. Brez lažne skromnosti lahko rečem, da sem prepričan, da bo ta izum na področju varnosti motoristov enako pomemben kot je bil tritočkovni varnostni pas, ki so ga pred desetletji razvili v Volvu. Da je moje razmišljanje pravilno dokazuje zanimanje zavarovalnic po svetu. Te bi tako nudile popuste pri premijah, če motorist uporabljajo brisalec. Prav tako tudi enot policistov na motorjih in drugih, ki morajo biti na cesti neglede na slabo vreme.

Zelo zanimiva pa je tudi vaša inovacija na področju vodnih športov?

Dosedaj še ni bilo mogoče kupiti SUP-a, kjer bi vam pri veslanju pomagal električni motor. Vse skupaj bi lahko primerjali z razvojem električnega kolesa. Velik preboj na tem področju se je zgodil ravno pred dnevi. V tovarni BMW so se namreč odločili za dolgoletno partnerstvo z našim podjetjem SIPA Boards, ki proizvaja tovrstne električne SUP-e. Novi model BMW iX3 bodo namreč reklamiraliin prodajal z našim supom SUP-om  [več tule]. To je nedvomno velik dosežek slovenske industrije. BMW ima namreč po svetu več kot 5500 avtomobilskih salonov. Avto je narejen tako, da ima tudi polnico za SUP, kar je lep dokaz o našem tesnem sodelovanju s tem koncernom.

Dejavni pa ste tudi na povsem drugačnih področjih?

Zanimiva zgodba je povezana s podjetjem Mare Santo wines, ki se ukvarja s staranjem penine v morju. Vsako steklenico spustimo v morje na globino dvajsetih metrov in jo tam pustimodve leti. V tem času steklenico prerastejo školjke. Zaradi morskih tokov steklenic ni potrebno obračati tako kot v vinski kleti. Posebna tehnologija zamaška, ki delno prepušča minerale in sol da vinu izjemen okus. Zato se to vino odlično prodaja predvsem v državah, kjer je kultura kulinarike vezana na morsko hrano. Pri tem projektu gre tudi za prepoznavnost Slovenije. Nenazadnje gre za slovensko vino, ki dozoreva v slovenskem morju. Lahko omenim še zagonski podjetji s produkti v zgodnejši fazi razvoja, kot sta družba Tech4Meat, ki razvija meso v laboratorijskih pogojih ter družbo Adiposs, ki razvija kontrast za medicinske preiskave. Gre za tekočino, ki se med PET CT preiskavo vbrizga v telo, Na podlagi spremembe barve rjavih maščob se ugotovi uspešnost zdravljenja s kemoterapijo pri rakavih obolenjih.

V javnosti pa je verjetno najbolj izpostavljena prenova nekdanjega Koloseja?

Ko smo ta objekt kupili, najprej nismo vedeli, kaj bomo z njim počeli. Kasneje smo se odločili, da ga prenovimo na način nanjše odvisnosti le od kino dejavnosti in mu dodamo več funkcionalnosti, zaradi razpršitve tveganja.

Objektu, ki danes nosi ime Odiseja smo dodali nove vsebine, tako da zdaj živi od sedme ure zjutraj, do pozno ponoči. Po zaslugi raznih prireditev, dogodkov koncertov, trgovin... V kino dvorane smo namestili najnovešjo tehnologijo, za kar smo pridobili tudi vse certifikate s strani filmske industrije. Vsi sedeži so prilagodljivi. Tudi na področju informacijske tehnologije gre za najnovejšo tehniko in tri sodobna med seboj ločena internetna omrežja. Na vseh področjih smo imeli v mislih predvsem funkcionalnost, zato smo dodali dve veliki terasi. Tudi na področju varnosti smo upoštevali najnovejše standard in poskrbeli, da je objekt prijazen do invalidov. Skratka. Želeli smo narediti večnamenski zabavno kulturni center in prvi odzivi kažejo, da nam je to uspelo. Mislim, da smo Ljubljani in seveda okolici podarili lepo 26 milijonov vredno darilo za kulturo in zabavo.

Če se ne motim, pa je tu še en projekt, ki vam je posebej pri srcu, Vrabček upanja? 

Družbeno odgovorno se obnašam že vse življenje. Tudi pred mojo največjo zasebno donacijo v zgodovini države ko sem podaril del kupnine v višini 30 milijonov v javno dobro sem bil ambassador fundacije Vrabček upanja,saj sem dejaven praktično od vsega začetka. Zbiram sredstva za otroke s celebralno paralizo oddelka Šempeterske bolnišnice v Stari gori. To storim na način, da namesto honorarja in potnih stroškov za predavanja kamor sem pogosto vabljen motiviram organizatorje da donirajo fundaciji po svojih zmožnostih. Ta denar potem dejansko dobijo tisti, ki ga potrebujejo. Kako se lahko ljudje vključijo v ta projekt, če bi me imeli radi kot gosta na prireditvi? Naj mi pošljejo mail na naslov:kontakt@boscarol.si. Je pa treba upoštevati da sem zaradi vseh mojih obveznosti močno zaseden in do konca pomladi res ni nobene možnosti.

Če se še malce vrneva k letalstvu. Nedavno ste priporočili staršem, da naj otroke odpeljejo na letališče, saj se bo letalski promet po vaših besedah že v bližnji prihodnosti drastično spremenil. Predvsem zaradi razvoja načina vzletanja in avtonomnih rešitev. Kakšne pa so sicer vaše napovedi za prihodnost? Kaj nas po vašem mnenju čaka na področju razvoja tehnologije? Predvsem pa. Kaj svetujete mladim, ki odraščajo v času tega bliskovitega tehnološkega napredka?

Na žalost je tako, da imajo šole težave. Ne zato, ker bi bile le te slabe, ampak zato, ker doživljamo tako silovit napredek na vseh področjih in šole zapuščajo učenci z desetimi ali dvajsetimi odstotki znanja, ki ga bodo potrebovali v prihodnjih letih. Po drugi strani pa bodo potrebovali veščine in znanja, ki jih danes sploh ne poznamo in jih šole ne morejo naučiti ker jih danes sploh še ni. Mladi se morajo začeti zavedati, da se bodo morali učiti vse življenje. Poleg tega jih čaka še izziv s katerim se ni srečala še nobena generacija do sedaj. Mlad človek, ki danes zaključuje šolanja na trgu namreč ne bo tekmoval le s svojim sošolcem, ampak tudi z orodji umetne inteligence. Mladi bodo morali iskati nove rešitve in pristope. Dandanes je namreč vse znanje na dosegu leve tipke na računalniški miški. Orodja kot so ChatGPT vam že danes lahko naredijo, 70, 80 odstotkov stvari za katere se mladi šolajo. To me skrbi. Saj bodo mladi prišli na trg z znanjem, ki ne bo imelo nobene vrednosti. Veste. Sam nimam tajnice. Zakaj ne? Ker je ne potrebujem. Vse kar potrebujem za vodenje 19-ih podjetij imam na telefonu. Mladi bodo morali biti predvsem fleksibilni, odprti in tolerantni. Svetujem jim, da začnejo že v srednji šoli pisati svoj CV. Predvsem morajo poiskati znanja, s pomočjo katerih bodo podjetja prepričali, da jim bodo koristni, čeprav bodo morda dražji od orodij umetne inteligence.