Igor Košir: Na trgu je dovolj sredstev za razvoj digitalizacije

Igor Košir je neodvisni svetovalec za sektor malih in srednjih podjetij. V največji meri se ukvarja s pridobivanjem evropskih sredstev na področju digitalizacije in turizma. Z njim smo se pogovarjali o razpisih in o možnostih, ki jih imajo podjetniki, da s pomočjo različnih projektov v okviru Evropske unije lažje posodobijo svoje poslovanje.

Digitalizacija je danes vse bolj prisotna v našem vsakdanu. Kako se je njena vloga v zadnjih letih spreminjala na vašem področju delovanja?

V zadnjih letih smo priča velikemu napredku na tem področju. Rekel bi, da je digitalizacija postala prepoznavna tema znotraj Evropske unije pred približno desetimi leti. Na začetku ni bila v središču pozornosti glavnih odločevalcev v Evropi, vendar se je to spremenilo pred približno petimi leti, ko je digitalizacija stopila v ospredje. Takrat so se pojavili prvi razpisi s poudarkom na digitalizaciji, kar se v zadnjih letih nadaljuje. V zadnjem času se veliko pozornosti namenja tudi kibernetski varnosti. Podjetja se vse bolj zavedajo te problematike, saj se vse pogosteje soočajo s kibernetskimi napadi. Ključno vlogo pri tem ima izobraževanje zaposlenih, saj lahko z nepremišljenimi dejanji nehote povzročijo varnostne luknje.

V našem podjetju na digitalizacijo gledamo iz dveh glavnih zornih kotov. Po eni strani kot na orodje, s katerim lahko podjetje prihrani čas in denar ter hkrati izboljša učinkovitost, po drugi pa kot pripomoček, s katerim lahko strankam ponudi boljšo uporabniško izkušnjo. Kakšno je trenutno stanje na področju razpisov?

Na trgu je vsekakor na voljo finančna podpora za tovrstne projekte. Prvi koraki pa so odvisni od značilnosti posameznih podjetij, ki jih lahko razdelimo v tri skupine:

  1. Podjetja brez internih ali eksternih strokovnjakov za digitalizacijo.
  2. Podjetja z eksternimi strokovnjaki.
  3. Podjetja z internimi in eksternimi strokovnjaki za digitalizacijo.
Ključno za vsa podjetja je, da si najprej pripravijo digitalno strategijo, kjer določijo, katera področja bi bilo smiselno digitalizirati. Preveč digitalizacije lahko ovira poslovanje, premalo pa ne prinese zadostnega učinka. Temu se je mogoče izogniti z jasnim akcijskim načrtom, ki je ključnega pomena za dolgoročni uspeh.

Kakšni so najbolj primerni koraki za podjetnika, ki bi želel pridobiti tovrstna sredstva?

Če podjetnik še ne sodeluje s strokovnjakom za digitalizacijo, ga mora najprej poiskati. Pomembno je, da je ta strokovnjak kompatibilen s podjetjem, razume njegovo delovanje in procese. Na podlagi tega bo znal svetovati, katera ukrepi/rešitve so najprimernejši.

Smiselno je tudi, da podjetje sodeluje z zunanjim strokovnjakom za subvencije, s katerim pripravi osnovni časovni načrt investicij. Tak strokovnjak lahko oceni, ali bo v naslednjih 12 do 18 mesecih na voljo primeren razpis.

Verjetno je to tudi optimalna časovnica? Vse skupaj se ne zgodi čez noč.

Tako je. Optimalna časovnica znaša med 12 in 18 meseci. Pomembno je, da se podjetja projektov ne lotevajo v časovni stiski. Seveda pa je v določenih primerih mogoče postopek pospešiti – predvsem če ima podjetje že pripravljen akcijski načrt in jasno določene ukrepe. V teh dneh pričakujemo objavo enega izmed razpisov, ki bo primeren za podjetja z od deset do približno dvesto zaposlenimi. Primerni bodo projekti v višini približno 150.000 evrov.

Kakšno vlogo imajo pri teh razpisih posamezne gospodarske panoge? Obstajajo velike razlike?

Stanje se nenehno spreminja. Nekatere panoge so izključene že vnaprej, kot na primer tobačna industrija. Po drugi strani pa obstajajo panoge, ki jih želi Evropska unija spodbuditi s pomočjo različnih ukrepov. Tipičen primer je lesna industrija. V Sloveniji je veliko razpisov namenjenih tudi turizmu, kjer je poudarek na digitalizaciji – tako digitalizaciji storitev kot tudi internih procesov.

Ali lahko priporočate kakšen vir, kjer lahko podjetniki najdejo najbolj verodostojne in uporabne informacije s tega področja?

Enega samega vira, kjer bi bili zbrani vsi podatki, ni. V Sloveniji je treba spremljati nosilce konkretnih politik. Na področju turizma je to Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Na področju kmetijstva je to Ministrstvo za kmetijstvo. Poleg tega obstajajo tudi različni portali Evropske unije. Vedno pa je koristno, da ste v stiku s strokovnjaki s tega področja, ki dnevno spremljamo novosti in skušamo biti čim bolj obveščeni o aktualnih razpisih in priložnostih na trgu.

Povežimo se