Digitalizacija mora podjetjem prihraniti čas, ne pa ustvarjati novih obveznost

Digitalna preobrazba, optimizacija procesov in zmanjševanje administrativnih bremen so danes ključnega pomena za dolgoročno konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Pri tem ima Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), s posebnim poudarkom na Zbornici osrednjeslovenske regije (ZOR), izjemno pomembno vlogo, saj deluje kot močan vezni člen med podjetji, tehnološkimi ponudniki in državo. O tem, kako na zbornici odgovarjajo na aktualne izzive gospodarstva – od integracije umetne inteligence in kibernetske varnosti do strateške podpore malim ter srednjim podjetjem – smo se pogovarjali z direktorico GZS Zbornice osrednjeslovenske regije, Gordano Kisilak . V nadaljevanju več o tem, kako ZOR podjetjem pomaga pri prilagajanju na hitre tehnološke in zakonodajne spremembe ter zakaj je pri digitalizaciji države ključno upoštevati realne zmožnosti in potrebe slovenskega podjetništva.

Digitalna transformacija že dolgo ni več le modna muha, temveč nujnost za preživetje na trgu. Kje v osrednjeslovenski regiji opažate največji napredek pri implementaciji teh procesov in kako se spreminja samo razumevanje digitalizacije v podjetjih?

Največji napredek vidimo v tem, da vse več podjetij digitalizacije ne razume več zgolj kot nakup nove programske opreme, temveč kot del poslovne strategije. V ospredju so avtomatizacija procesov, boljša uporaba podatkov, kibernetska varnost in uvajanje umetne inteligence.

GZS podjetjem nudi širok spekter podpore pri prehodu v digitalno dobo. Katere ključne digitalne storitve ali specifične projekte – tako na nacionalni ravni kot specifično znotraj Zbornice osrednjeslovenske regije (ZOR) – bi izpostavili kot najbolj prelomne za pomoč gospodarstvu?

GZS ima pomembno vlogo pri razvoju e-poslovanja, zlasti pri standardih, ki podjetjem omogočajo enotnejše, varnejše in učinkovitejše digitalno poslovanje.

GZS organizira strokovna srečanja, informira o razpisih, povezuje podjetja s ponudniki digitalnih rešitev ter jim nudi podporo pri razumevanju novih zahtev, od e-računov do kibernetske varnosti. Pri projektih bi izpostavila, da je GZS glavni konzorcijski partner Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije. V naši GZS Zbornici osrednjeslovenske regije (ZOR) smo skupaj z DIH Slovenija izvedli projekt ocene digitalne zrelosti podjetij v regiji.

Pogosto slišimo pritožbe podjetnikov glede pretirane birokratizacije in neusklajenosti državnih sistemov. Na kakšen način GZS kot glas gospodarstva pritiska na odločevalce, da bi dosegli manjšo administrativno obremenitev, večjo avtomatizacijo in rešitve, ki so zares prijazne do podjetij?

GZS je pripravila gospodarski program za konkurenčni razvoj Made in Slovenia , ki naslavlja ključna področja za dolgoročno rast slovenskega gospodarstva – od produktivnosti, internacionalizacije in kadrov do digitalizacije, zelenega prehoda in učinkovite države. Program izpostavlja tudi potrebo po zmanjšanju administrativnih bremen, hitrejših postopkih in boljši uporabi podatkov, ki jih država že ima.

GZS je glas gospodarstva. Od odločevalcev zahteva hitrejše odpravljanje administrativnih ovir, boljšo izmenjavo podatkov med državnimi sistemi in rešitve, ki so oblikovane z vidika uporabnika – podjetja. Digitalizacija države mora podjetjem prihraniti čas, ne pa ustvarjati novih obveznosti in dodatnih klikov.

Podjetja danes poleg operativne pomoči potrebujejo tudi močnega strateškega partnerja. Ali se v tem kontekstu vloga GZS Zbornice osrednjeslovenske regije (ZOR) morda spreminja in kako natančno pomagate članom pri usmerjanju ter dialogu z državo?

V GZS Zbornici osrednjeslovenske regije (ZOR) združujemo operativno in strateško podporo podjetjem. Storitve, ki jih ponujamo našim članom, ostajajo pomembna pomoč pri vsakodnevnem poslovanju, hkrati pa vse bolj delujemo tudi na strateški ravni.

Naša vloga je predvsem povezovalna: v prvi vrsti med podjetji, podpornim okoljem in državo. Podjetjem pomagamo pri razumevanju aktualnih izzivov, jih usmerjamo do pravih sogovornikov ter prispevamo k temu, da se njihov glas sliši tudi pri oblikovanju ukrepov in politik.

Mala in srednja podjetja so hrbtenica slovenskega gospodarstva, a so pogosto kadrovsko ali časovno najbolj omejena pri uvajanju novosti. Kako poskrbeti, da ta podjetja – pa tudi startupi – pri hitrem tempu tehnološkega in zelenega prehoda ne bodo ostala zadaj?

Mala in srednja podjetja so hrbtenica slovenskega gospodarstva, zato morajo biti ukrepi države in podpornega okolja oblikovani tako, da so zanje razumljivi, dostopni in izvedljivi. To ne velja le za digitalizacijo, temveč tudi za kadre, financiranje, internacionalizacijo, zeleni prehod, administrativne postopke in prilagajanje novim zakonodajnim zahtevam.

Na GZS si prizadevamo, da se pri vseh ključnih politikah upošteva realnost malih in srednjih podjetij: omejen čas, omejene kadrovske vire in potrebo po jasnih, praktičnih rešitvah. Pomembno je, da podjetja ne dobijo le novih obveznosti, temveč tudi podporo, znanje, dostop do informacij, možnosti povezovanja in pogoje za rast. Pri tem pomembno vlogo opravlja tudi Sekcija startup in scaleup podjetij pri GZS ZOR , ki v skupnost povezuje startup in scaleup podjetja, investitorje ter podporno okolje z namenom izboljšanja pogojev za ustanavljanje, rast in internacionalizacijo zagonskih in inovativnih podjetij.

Prehajamo v obdobje povečane brezpapirne izmenjave dokumentov, kar lahko prinese precejšnje operativne spremembe. Kakšno je stališče GZS do popolne in obvezne digitalizacije e-računov ter na kaj bi morala država pred tem najbolj paziti?

GZS podpira digitalizacijo e-računov, vendar pod pogojem, da je izvedena premišljeno, postopno in z upoštevanjem zmožnosti podjetij, posebej malih in srednjih podjetij.

E-račun ne sme biti samo nova obveznost, ampak mora prinesti koristi: manj ročnega dela, manj napak, hitrejšo obdelavo, boljšo sledljivost in manj administracije. Država mora pri tem zagotoviti jasna pravila, dovolj časa za prilagoditev in podporno okolje za podjetja.

Slovenija se lahko pohvali z močnim in kakovostnim IKT sektorjem. Vendar pa se včasih zdi, da slovenska podjetja morda premalo zaupajo domačim digitalnim rešitvam in raje posegajo po tujih. Kako premostiti to vrzel?

Slovenija ima zelo kakovosten IKT sektor in veliko domačega znanja. Imamo pa še veliko potenciala, da slovenske digitalne rešitve bolje povežemo s potrebami gospodarstva.

Potrebujemo več referenčnih primerov, več sodelovanja med ponudniki in uporabniki ter večjo vidnost domačih rešitev. Pomembno je, da podjetja domače ponudnike prepoznajo kot zanesljive partnerje, ki razumejo slovensko poslovno okolje, zakonodajo in konkretne izzive podjetij.