Irak: digitalni skok iz sence preteklosti

Irak. Na kaj najprej pomislimo, ko slišimo to besedo? Na vojno z Iranom, ameriško invazijo, NATO, Sadama Huseina, ISIS, nafto, vročino in pesek. To so podobe, ki so jih desetletja ustvarjale novice in ki jih v Evropi pogosto nosimo s seboj, še preden državo sploh obiščemo.

Ravnokar sem se vrnil iz poslovnega potovanja v Iraku. Občutki so mešani, a predvsem bogati. Danes ob besedi Irak ne pomislim več najprej na vojno, ampak na Mezopotamijo, zibelko civilizacije, na Evfrat in Tigris, na Bagdad kot eno najpomembnejših središč znanja in napredka že v 8. in 9. stoletju. Pomislim tudi na državo, ki je bila nekoč med najnaprednejšimi na Bližnjem vzhodu, danes pa se poskuša po desetletjih vojn, embargov in notranjih trenj ponovno postaviti na noge.

Med ruševinami in novim Bagdadom

Današnji Irak je država velikih razlik. V Bagdadu lahko na eni strani vidiš prečudovite stavbe, palače, spomenike in nove poslovne projekte, na drugi strani pa ruševine, prah, slabo infrastrukturo in revščino, ki je ni mogoče spregledati. Vse, kar se je državi dogajalo zadnjih nekaj desetletij, je pustilo posledice.

A ljudje, ki sem jih spoznal, niso ljudje, ki bi obupali. Ravno nasprotno. So izjemno srčni, gostoljubni in iznajdljivi. Bil sem tudi pri njih doma in zelo hitro začutiš, da ima gost tam posebno mesto. Dali bi ti vse, kar imajo. Hrana je odlična, polna zelenjave, okusov in preprostih, a zelo dobrih kombinacij. Imam rad jagnjetino, tako da sem v Iraku prišel na svoj račun v vseh mogočih oblikah.

Ker se ukvarjamo tudi z rešitvami za nakupovalne centre in pametne destinacije, sem si seveda ogledal tudi ta del Iraka. Iraq Mall v Bagdadu se lahko kosa z velikimi centri v regiji. Po zgledu Dubai Malla ima velik vodni element s plesnim vodometom, velik zaslon in celotno izkušnjo, ki presega klasično predstavo o nakupovalnem centru. Ko sem bil tam, so na velikem zaslonu prenašali nogometno tekmo. Takrat vidiš, da se tudi v Iraku potrošniška izkušnja razvija v smeri, kjer nakupovanje ni več samo nakupovanje, ampak druženje, zabava, gostinstvo, dogodki in digitalni elementi.

Digitalizacija kot priložnost in izziv

Kaj pa digitalizacija? Tu je odgovor najbolj zanimiv: vroče in hladno hkrati. Na eni strani so leta vojn in embarga državo postavila precej nazaj. Na drugi strani pa Irak danes želi veliko stvari nadoknaditi zelo hitro. Ne počasi in previdno, ampak z ambicijo, da preskoči cele razvojne faze.

Mobilni internet je eden glavnih motorjev te spremembe. Zaradi različne pokritosti operaterjev ni nič nenavadnega, da imajo ljudje dva telefona ali dve kartici. Wi-Fi ni težko najti, mlajša generacija pa je tehnološko precej bolj pismena, kot bi si marsikdo predstavljal. In prav tu je ena največjih priložnosti Iraka: država ima zelo mlado prebivalstvo, veliko potrebo po modernizaciji in dovolj finančnih sredstev, da lahko razvoj poteka hitro.

Glavni projekt države je digitalizacija javne uprave saj je trenutno birokracije ogromno. V marsičem spominja na Evropo izpred dvajsetih let, torej približno na čas, ko so se v Iraku začele resnejše težave. Namen digitalizacije zato ni samo hitrejša storitev za državljane. Namen je tudi več transparentnosti, manj korupcije in manj odvisnosti od osebnih poznanstev.

To sem občutil tudi povsem neposredno. Ko smo imeli napovedan sestanek na enem izmed ministrstev v tako imenovani Zeleni coni, je ravno takrat potekala večja protikorupcijska operacija. Ceste so bile blokirane, dostop in izstop omejena, šestpasovnica pa skoraj prazna. Na poti proti ministrstvu je bil praktično samo naš avto. Če ne bi imeli posebnega spremstva, ki nam je odpiralo pot, bi tisti dan težko prišli do sestanka.

Digitalizacija je v takem okolju zelo občutljiva tema. Za nekatere pomeni hitrejše postopke, več preglednosti in manj korupcije. Za druge pomeni izgubo starega načina delovanja. Zato največja ovira ni samo tehnologija. Ovira so navade, interesi, pomanjkanje zaupanja in digitalna pismenost dela prebivalstva.

Največja ovira ni tehnologija, ampak infrastruktura

Največja ovira digitalizacije ni aplikacija, spletni portal ali mobilni telefon. Največja ovira je elektrika. Irak ima vsakodnevne izpade električne energije. To pomeni, da lahko imaš sodobne digitalne sisteme, 5G ambicije in mlade uporabnike, a če ni stabilnega napajanja, se sistem ustavi. Zato podjetja, hoteli, nakupovalni centri in državni centri veliko vlagajo v lastne generatorje, baterijske sisteme in sončne elektrarne.

To je pomembna lekcija za vsako podjetje, ki razmišlja o Iraku. Tam ne zmaga nujno najbolj sofisticirana rešitev. Zmaga rešitev, ki deluje v realnih pogojih. To pomeni zanesljivost, lokalno podporo, enostavno uporabo, varnost, redundanco in razumevanje okolja.

In tu se odpre vprašanje investicij. Irak vabi investicije. Priložnosti so velike in lahko tudi dobro nagrajene. A trg ni enostaven. Ko sem se pogovarjal v Sloveniji z različnimi podjetji in jim predstavil konkretne potrebe, sem v večini začutil strah. Vsi bi radi rast, nove trge in višje prihodke. Ko pa pride do trga, ki ni popolnoma urejen, predvidljiv in evropsko udoben, se hitro pojavi zadržanost. Želeli bi zaslužek brez tveganja. Če kdo pozna tak model, naj mi ga prosim predstavi, ker bi ga z veseljem uporabil tudi sam.

Irak ni trg, ki bi ga morali idealizirati. Prav tako pa ni trg, ki bi ga smeli gledati samo skozi prizmo preteklosti. Je država z ranami, energijo, denarjem, mladimi ljudmi in veliko potrebo po digitalnih rešitvah, ki delujejo v resničnem življenju.

Moj zaključek je preprost: Irak želi nadoknaditi izgubljeni čas. Digitalizacija tam ni modna beseda, ampak lahko postane orodje za več zaupanja, več transparentnosti in hitrejši razvoj. Za podjetja, ki znajo združiti tehnologijo, lokalno razumevanje in nekaj poguma, Irak ni samo tvegan trg. Je tudi ena zanimivejših poslovnih priložnosti, ki jih v Evropi pogosto spregledamo.