Pred dopustom pospravim omaro. In zato lažje zadiham.

Lani ob tem času sem pisal o tem, zakaj je poletje in dopust idealen čas za refleksijo narejenega in načrtovanje digitalne preobrazbe -  Digital Disruptor #3
A pred tem pride še en korak: pospraviti omaro. No, v resnici mizo in glavo. Ko to naredim, je posledično primeren čas tudi za »out of the box« premislek- vsaj meni.

Tudi letos je bilo tako, a tokrat sem celo pospravil tudi stanovanje in to med tem, ko je žena pohajkovala (vodila skupino) po hribih. Ko se je vrnila so bili njeni občutki mešani. Zelo vesela, a po drugi strani jezna na mene, zakaj sem to naredil sam, namesto, da si tudi jaz vzamem čas za sebe.

Zakaj to počnem?

To pospravljanje ni le fizično - gre za to, da mentalno zaprem neko poglavje. Da ne nosim s sabo razpršenih obveznosti, "še-to-moram-narediti" listkov in odprtih zavihkov, ki se množijo skoraj hitreje kot spam v inboxu. Če tega ne naredim, se mi zdi, kot da mi nad glavo ves čas visi Demoklejev meč in šepeta "Kaj si pozabil?" In to me moti. Kar pustim, želim pustiti zavestno.

Nekateri to verjetno poznate - naučeno iz otroštva: preden greš, mora biti pospravljeno. Da se vrneš v urejen prostor. Očitno se mi je ta vzgojna fraza zakodirala tudi v poslovne navade.

In potem pride dopust.

Takrat se šele zares sprostim. Čeprav iskreno - prvih par dni ne gre in laptop je seveda z mano. Super je vsaj to, da tempo popusti in je manj e-mail sporočil in obveznosti. Običajno zjutraj prej vstanem, ker glava še ni preklopila na dopust in se zbudi, pogledam in opravim najnujnejše. Čez nekaj dni, ko tudi glava reče »daj, dovolj je, spoči se, spi ali pa vsaj meditiraj na jutranjem svežem zraku,...« pridejo ideje. Hitro jih zapišem v beležke v telefon, no, včasih tudi na skrivaj ali ko mi žena dovoli, ker med počitnicah kar zahteva Digitalni detox. Za moje zadovoljstvo pa je vseeno v veliki večini moja zadnja beseda: »Da draga« .

Pa saj ima prav, ne morem reči, da se ne strinjam, a moram priti do tega v svoji glavi, to pa se zgodi šele čez nekaj dni. Dopust je odmik. Je premik v perspektivi. In ko so miza, glava in ostalo pospravljeno, dopust res postane prostor za oddih in navdih. Ko odklopiš, na plaži v senci borovcev z mrzlim pivom v roki ali pa v hribih med preletom krokarjev, med tem ko uživaš v pogledu v dolino, se utrnejo najboljše ideje.

Preden štartamo na polno, po poletnih dopustih, se običajno še enkrat podružimo z ekipo. Predstavim plan, si poravnamo kompase, da ne plujemo v cik-cak liniji in nas ne bi vsak malo močnejši veter zanesel drugam- in gas v jesen. Jesen, do božično novoletnih počtinic, je vedno najbolj naporen del leta, vsaj pri nas, zato je res pomembno, da vemo kam gremo čez jesensko vreme, ko je tudi morje bolj razburkano. Najprej so na vrsti zaključki projektov iz poletja saj ponavadi teče vsaj en projekt še iz poletja. Tistih, ki se zavedajo, da je idealni čas začetka čez poletje, ko nastavimo skupne smernice in se jeseni ta projekt tudi lansira. Letos ni nič drugače. Celo kar trije večji projekti so v delu, je pa res, da se je načrtovanje začelo že pozno spomladi.

Na koncu gre vedno za isto stvar - ne za to, koliko smo postorili, ampak kako se počutimo, ko zapremo vrata za sabo. Če grem na dopust z občutkom, da sem nekaj zaključil, nekaj uredil - tako na mizi kot v sebi - potem lahko res zadiham. In šele takrat se lahko začne tisto pravo: odklop in navdih, ki pa sta najboljši vzrok za »Aha!« trenutek. Pride, ko misliš, da ne razmišljaš več o delu. In to ni delo, je ideja, pogosto tudi odgovor na nekaj kar te je lahko prej že dolgi mučilo

Kaj pa ti? Si tip človeka, ki pred dopustom še kaj pospravi - da lažje zadihas? Ali si bolj iz šole "Beži zdaj, rešuj kasneje"? Obe poti sta legitimni. Pomembno je le, da si vzamemo tisto, kar zares potrebujemo - oddih, perspektivo, mir.