Vizija brez odločitve je samo lepa misel

Komaj en teden je od začetka novega (delovnega) leta. Božično-novoletne počitnice, ki smo si jih v ekipi SOS zasluženo privoščili od božiča do prvega januarskega ponedeljka, so že daleč nazaj. Iskreno? Počutim se, kot da jih sploh ni bilo. Huh. Je to dobro ali slabo? Oboje.

Dobro, ker se je leto začelo z obilico povpraševanj. Slabo, ker sem nazaj na polnih obratih in sem že pozabil, kako je videti »off«. Zanimivo, kako se veseliš počitnic – katerihkoli – potem pa minejo, kot bi trenil, in si spet v pogonu. In vsako leto imam občutek, da je ta pogon hitrejši.

Seveda se vprašam tudi, ali se mi to samo zdi. Morda imam vsako leto preprosto manj energije. Ne mlajšamo se. Staranje je realno. Tudi to zna biti del zgodbe.

A vseeno se ne morem znebiti občutka, da je bezljanja vedno več. Svet je vedno bolj negotov. Vsaj v Evropi se čuti nenavadna mešanica strahu in poguma, ob tem pa kolektivno opazovanje, kaj nam bodo letos s svojimi egoti zakuhali politiki. Kako to opazim? Preprosto – manjka odločnosti.

Odločevalci si jemljejo vedno več časa za odločitve. Čakajo na zagotovila. Na dokaze, da bo nekaj zagotovo delovalo. Da bo prineslo rezultate.
A 100-odstotnih zagotovil ni. Nikoli jih ni bilo. In jih tudi ne bo. Vsaj ne v resničnem svetu.

Zakaj se torej posamezniki – kot predstavniki podjetij – tako dolgo odločajo?

Resnica je verjetno kombinacija vsega naštetega. In še česa: pomanjkanja poguma, želje in vizionarstva.

Negotovosti same po sebi niso grožnja. So priložnost – za tiste, ki jih znajo pravočasno prepoznati in jih s strateškim razmišljanjem pretvoriti v konkurenčno prednost.

Podobno razmišlja tudi moj prijatelj Peter Thommen v svojem nedavnem novičniku Smart Perspectives – Insights from retail & shopping destination experts. Če še niste, priporočam v branje:
https://smartgifty.com/why-predictions-for-2026-are-already-wrong/

Če se vrnem k bistvu. Želja. Pogum. Vizija.

To je glavna razlika med tistimi, ki napredujejo, in tistimi, ki raje tarnajo in iščejo razloge, zakaj se nečesa ne da. Seveda se vsi kdaj pritožimo. Tudi jaz. Včasih zato, ker se nam objektivno res ne da. »Simple as that«.

Seveda se tudi opečeš. Jaz sem se že večkrat. Ampak to ni bistvo. Bistvo je kaj se iz tega naučiš in ali greš naprej. Se pobereš. Nadaljuješ. Vse je odvisno od tega, koliko verjameš v svoj cilj in koliko si pripravljen vložiti v njegovo uresničitev.

Želim si samo, da bi ta energija zdržala več kot dva tedna. Da ne bo kot pri večini novoletnih zaobljub: fitnes, navdušenje 14 dni. Tretji teden – že problem. Potem pa pozabimo, da smo si sploh kaj obljubili.

Kaj si želim za leto 2026?

- več poguma

- več vizionarstva

- več sodelovanja

- več pozitivnih odločitev

In kaj osebno? Seveda vse zgoraj omenjeno in še:

- Da bomo na novo prisotni na (vsaj) treh novih trgih z našo rešitvijo SmartGifty, ki je brez lažne skromnosti gotovo ena najboljši rešitev za darilno kartico na svetu.

- Da bi se z ekipo SOS še naprej tako dobro razumeli in jo letos tudi razširili.

- Da bi si uspel vzeti več časa tudi za sebe in počitek.

- več dni z ženo v planinah in več trenutkov, ko ni nikjer nikogar, midva pa imava svoj piknik, kjer si skuhava kavico in v tišini, razen z zvoki vetra, zreva v širno daljavo.

Vse omenjeno niso le želje, so moji cilji za leto 2026. Kaj pa pogum? Za pogum si štejem, da se vračam v eno izmed držav na bližnjem vzhodu, kjer sem pred Covidom že odprl podjetje, za konkreten posel za katerega sem sedel z nekaterimi visokimi osebami, če se tako izrazim, tudi ministri. Vložil sem kar nekaj denarja, ga izgubil – zaradi različnih dejavnikov, a je prišel čas, da z zgodbo nadaljujem kjer sem ostal.

In vi?

Ste si že postavili kakšne cilje? Pa naj bo le en manjši, a jasen cilj. Sprejet danes. In da veš da ga boš realiziral.

Želim vam zdravja, smeha, veselja, predvsem pa poguma in vizionarstva!