Ljubezen ne raste sama od sebe – kam jo usmerjaš?
Februar je tu – mesec ljubezni! Marketinški trik ali nekaj več? O tem sem razmišljala, ko me je mož s kančkom strahu vprašal: »Kaj si želiš za valentinovo?« Verjetno ga je skrbelo ali ima pravi načrt. Večerja? Rože? Ali kaj izvirnega? Nasmehnila sem se in rekla: »Nimam potrebe po praznovanju. Valentinovo sva imela včeraj. In dva dni prej. In ga bova imela tudi jutri.«
Ljubezen ni omejena na en sam datum. Je dejanje, je vsakodnevna odločitev. Če me je narava česa naučila, je to, da ljubezen ne raste sama od sebe. Je kot seme – če ga neguješ, zraste v močno drevo. Če ga zanemariš, usahne. Sonce ne sije le en dan, drevesa ne cvetijo le ob posebnih priložnostih. Tako kot nič vrednega ne nastane čez noč, tudi ljubezen, uspeh in sreča ne pridejo sami od sebe.
Kamor usmerjaš svojo energijo, tam rastejo plodovi…
- Če ljubiš svoje delo in vlagaš trud, raste uspeh.
- Če ljubiš sebe in si daš prostor za rast, raste tvoja notranja moč.
- Če neguješ odnose, raste povezanost.
Ljubezen do partnerja je le del zgodbe. Kaj pa ljubezen do sebe? Do svojega dela? Do svojih sanj?
Ljubezen do sebe
Spomnim se dni, ko sem bila preveč utrujena, da bi šla v gozd. Sama sebi sem rekla: »Danes nimam časa za naravo.«A ravno takrat sem jo najbolj potrebovala.
Ljubezen do sebe pomeni dati si prostor za stvari, ki nas hranijo. Iti na sprehod, čeprav le za pet minut. Dovoliti si počitek, ko ga potrebujemo. Reči si: »Potrebujem ljubezen do sebe.«
Ljubezen do dela
Ko sem začela svojo podjetniško pot, sem imela veliko idej, a nobenih zagotovil. Velikokrat so me vprašali: »Boš lahko od tega živela?«
Včasih sem dvomila vase. A nekaj sem vedela – če vlagaš pravo energijo v nekaj, bo sčasoma obrodilo sadove. Ljubezen do idej in ustvarjanja pomeni ne obupati, ko še ni vidnih rezultatov. Gozd ne raste na silo, ampak v svojem ritmu. Tudi naše sanje potrebujejo čas. Vsak e-mail, vsaka ideja, vsak korak v naravi – vse to je bilo kot zalivanje sadike, ki potrebuje čas, da zraste.
Ljubezen do majhnih stvari
Narava me je naučila preprostosti. Ne potrebujem velikih nagrad, da bi se počutila uspešno ali ljubljeno.
Včasih je dovolj, da mi nekdo po terapiji reče: »To sem res potreboval/a.«Ali ko mi mož iz trgovine prinese rožo, ker ve, da jih obožujem. V lončku, seveda, ker mi je rezanega cvetja škoda.
To so moji trenutki valentinovega – majhni znaki, da to, kar delam, nekomu nekaj pomeni in spreminja svet na bolje, pa čeprav gre le za majhne korake.
Če bi ljubezen imela naravne zakone, bi bili podobni tistim, ki jih vidimo v gozdu:
- Vztrajnost – Drevo ne neha rasti, ko piha veter. Če imamo cilj in vlagamo trud, bomo prišli do uspeha kljub oviram.
- Prilagodljivost – Gozd vedno najde ravnovesje. Če ena veja odpade, zraste druga. V poslu in življenju je pomembno sprejeti spremembe in rasti z njimi.
- Mali rituali – Narava ne potrebuje velikih sprememb, da bi zacvetela. Tako tudi pri delu in osebni rasti veljajo mali koraki: en e-mail več, en iskren pogovor več, en trenutek hvaležnosti več. Tam, kjer vlagamo trud, se pojavijo rezultati.
- Zaupanje v proces – Moj mož je logika, jaz intuicija. On je akcija, jaz občutek. On vse načrtuje, jaz verjamem, da se stvari sestavijo po višjem zakonu. In oba imava prav.
Ljubezen do sebe, dela in odnosov pomeni zaupati procesu – vlagati energijo in hkrati dovoliti, da se stvari odvijajo v svojem času.
Naj bo valentinovo ne samo praznik romantične ljubezni, ampak tudi ljubezni do življenja.
Kam boš danes usmeril/a svojo ljubezen in energijo?
Mila Triller