STRATEGIJA IN RAZVOJ TURIZMA

Za vami so bogate operativne izkušnje v hotelskem in termalnem turizmu, danes pa skozi zasebno svetovalno podjetje Julius Rose delujete kot svetovalka in strateška partnerica destinacijam.
Kako vam kombinacija operativnih izkušenj in svetovalne vloge pomaga preprečiti »strategije na papirju« in jih pretvoriti v izvedljive modele razvoja?

Operativne izkušnje v hotelskem in termalnem turizmu so me naučile, da strategija velja le toliko, kolikor je izvedljiva v vsakodnevnem poslovanju. Pri svetovanju in delu z destinacijami ter turističnimi podjetji vedno izhajam iz realnih kapacitet – ljudi, procesov in jasnega potenciala »na terenu«. Cilj ni ustvarjati idealnih modelov, temveč takšne, ki lahko zaživijo že jutri in bistveno izboljšajo poslovanje. Vedno začnem z analizo stanja in širše slike, da se oblikuje prava smer razvoja z jasnimi prioritetami, določenimi KPI-ji in nosilci odgovornosti. Takrat rezultati ne izostanejo.

Dolgoletno zagovarjate celoletni turizem. Kateri konkretni segmenti (wellness, outdoor, gastronomija, medicinski turizem …) imajo največji potencial za razvoj 365 dni v Sloveniji in na Hrvaškem – in kaj jih danes najbolj ovira?

Največji potencial za 365-dnevni turizem v Sloveniji in na Hrvaškem vidim v kombinaciji zdravstvenega, kulturnega in gastronomskega turizma. Wellness in termalni turizem sta naravna prednost regije, vendar še vedno premalo diferencirana in pogosto preveč osredotočena na »klasični spa«. Pomembno je oblikovati jasno zgodbo zdravstvenega turizma, ki vključuje tako preventivo kot medicinski vidik. Na to se lahko navežeta tudi outdoor in aktivni turizem, za katere imamo ogromen prostor za razvoj izven sezone, še posebej skozi mikro-doživetja in personalizirane programe. Zdravje je danes na vrhu prioritet večine ljudi – vsi želimo biti vitalni in mladi. Kultura in dediščina sta bogati na obeh lokacijah, pomembno pa ju je na sodoben način približati mladim, ki danas predstavljajo 50 % popotnikov.

Največji problem oziroma izziv je pomanjkanje integriranih produktov – ponudba je pogosto fragmentirana, prav tako je šibka koordinacija med sektorji zdravstvo – turizem – lokalna uprava. Izjemno pomembno je začeti pripovedovati zgodbe celoletnega turizma ter blagovno znamčiti in aktivno promovirati ponudbo izven glavne sezone.

Celoletni turizem lahko bistveno vpliva na vse vidike turizma in kakovosti življenja v destinacijah – zmanjša sezonskost delovne sile, izboljša kakovost življenja, spodbuja razvoj infrastrukture, bistveno poveča prihodke in zmanjša pritisk na infrastrukturo v poletnih mesecih.

DIGITALIZACIJA IN PAMETNE DESTINACIJE

Digitalizacija je pogosto temelj pojma »pametna destinacija«, vendar se ta izraz pogosto uporablja kot fraza. Ko odstranimo »buzzword«, kateri so 2–3 konkretni pokazatelji, da destinacija resnično upravlja s podatki in izkušnjo gosta – in ne samo s tehnologijo?

Pametna destinacija ni tista, ki ima sodobne aplikacije, temveč tista, ki sprejema odločitve na podlagi podatkov in upravlja obiskovalce v njihovo korist ter v korist prebivalcev destinacije. To pomeni, da se različni podatki o gostih ne le zbirajo, temveč tudi uporabljajo za sprejemanje odločitev, na primer pri upravljanju cen, upravljanju obiskovalcev in razvoju novih produktov. To pomeni razumevanje celotnega »guest journey« – od navdiha za prihod do vrnitve domov. Če pride do sprememb, na primer v povpraševanju, trendih ali vedenju gostov, se destinacija hitro odzove in prilagodi – ne čez eno leto ali naslednjo sezono, ampak takoj.

Pri delu z različnimi destinacijami – kateri modeli upravljanja podatkov in digitalnih orodij so najbolj prispevali k boljšemu strateškemu odločanju – ne le k boljši promociji?

Najboljši rezultati izhajajo iz modelov, kjer obstaja centralna platforma z jasnimi pravili, kdo vnaša podatke, kdo jih uporablja in za kaj. Pomembno je, da javni in zasebni sektor delita podatke – brez tega ni realne slike stanja v destinaciji. Na žalost je pri nas kultura deljenja podatkov posebna – podjetja in institucije se bojijo deliti podatke, zlasti če ti razkrivajo raven poslovanja, saj obstija strah pred zlorabo. Vendar brez podatkov, njihove pravilne obdelave in uporabe ni pravih odločitev. Te pa so ključne za optimizacijo sezonskosti, razvoj novih produktov in upravljanje kapacitet. Pogosto ne manjka sodobna tehnologija, temveč prav kultura upravljanja podatkov in zaupanje med deležniki.

REGIONALNO SODELOVANJE, TRAJNOST IN PRIHODNOST

Kako gledate na pomen močnejšega povezovanja Slovenije in Hrvaške – ne le na ravni promocije, temveč skozi konkretne skupne projekte, sistematično izmenjavo podatkov in prenos znanja?Kaj danes po vašem mnenju najbolj manjka, da bi bilo to sodelovanje res učinkovito in dolgoročno trajnostno?

Sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško ima ogromen potencial-nismo le sosedi, temveč del istega geografskega prostora, imamo skupno zgodovino in podobne potenciale.

Vendar mora to sodelovanje preseči skupne kampanje na oddaljenih trgih. Kot podpredsednica SLO CRO gospodarske zbornice si resnično prizadevam za povezovanje in skupne aktivnosti. Največ priložnosti vidim v razvoju skupnih turističnih produktov, kot so health & wellness poti, izmenjavi podatkov in analitike ter skupnih izobraževanjih in prenosu znanja. Danes ljudje potujejo brez razmišljanja o administrativnih mejah, medtem ko bi si lahko medsebojno privabljali goste iz obeh držav skozi vse leto, za krajše ali daljše oddihe.

Pri tem bi pomagalo več komunikacije in dolgoročen okvir sodelovanja, ne pa le projektni pristop občasnega skupnega oglaševanja in posamezni čezmejni projekti. Brez tega sodelovanje ostaja na ravni dobre namere, ne pa dejanskega vpliva.

Trajnost je danes standard, vendar pogosto ostaja deklarativna.
Katere tri konkretne in merljive spremembe v wellness, termalnem in destinacijskem turizmu bi pokazale, da se trajnost resnično izvaja?

Če govorimo o dejanski implementaciji trajnosti, bi izpostavila tri konkretne kazalnike: upravljanje virov (voda, energija, prostor) – merljivo zmanjšanje porabe na gosta; upravljanje gibanja gostov – zmanjšanje pritiska na »hotspote« in razvoj alternativnih lokacij; ter lokalna integracija – večji delež lokalnih produktov in storitev v turistični ponudbi.

Če bi morali izpostaviti en ključni izziv in eno največjo priložnost za turizem v regiji v naslednjih 3–5 letih – kaj bi to bilo in zakaj?

Največji izziv je zame transformacija modela turizma iz količine v vrednost. To pomeni manjšo odvisnost od sezone, večjo dodano vrednost na gosta in trajnostni razvoj prostora. To je kompleksna sprememba, saj zahteva usklajevanje celotnega sistema, nekaj kreativnosti in predvsem spremembo miselnosti.

Največja priložnost pa je pozicioniranje regije kot vodilne destinacije za health in lifestyle turizem. Imamo naravne vire, infrastrukturo, znanje in strokovnost ter geografsko prednost. Če to uspemo strukturirati, strateško voditi in pravilno tržiti, lahko postanemo referenčna regija v Evropi za celoletni turizem in dobro počutje.