Med trgom in sistemom: Ali lahko HGK sproži spremembe v turizmu?

Po pogovoru s predstavniki javnega sektorja v tej izdaji Pametnih destinacij zavestno odpiramo prostor zasebnemu sektorju – tistim, ki vsakodnevno prevzemajo tveganje, razvijajo ponudbo, zaposlujejo ljudi in v praksi preizkušajo, kaj trajnost, digitalizacija in pametni turizem v resnici pomenijo.

V kontekstu pametnih destinacij vidimo Hrvaško gospodarsko zbornico in njen Sektor za turizem kot ključno povezavo med podjetniki, destinacijami in javnimi politikami. Za razliko od klasičnih institucionalnih vlog ima HGK edinstven položaj: hkrati je del sistema in glas trga. Lahko rečemo, da je eno redkih mest, kjer se srečujejo resnični izzivi s terena, investicijska logika, razvoj produktov in dolgoročne ambicije nacionalnega turizma.

Pogovor s podpredsednico HGK Andrejo Vukojević razumemo kot priložnost za odprt, kritičen, a konstruktiven dialog: o namenu HGK danes, o mejah obstoječih modelov, o potencialu pametnih rešitev – ter o tem, kako iz dobre turistične države postati pametna, povezana in dolgoročno konkurenčna destinacija.

Vloga HGK v trenutku, ko “stari modeli” ne delujejo več

HGK – Sektor za turizem je v edinstvenem položaju: po eni strani je del javnega sistema, po drugi pa neposredno povezan z zasebnim sektorjem, ki vsakodnevno sprejema odločitve, prevzema tveganja in investira. V času, ko turizem zahteva globlje strukturne spremembe – od načina upravljanja destinacij do povezovanja deležnikov – kako osebno opredeljujete resnični namen in odgovornost HGK danas? Če bi morali izbrati, ima HGK večji vpliv kot glas trga ali kot del institucionalnega sistema – in ali je to razmerje danes ustrezno?

Sektor za turizem HGK je operativna vez med gospodarstvom in institucijami, saj zastopa interese podjetnikov in vpliva na oblikovanje ter izvajanje javnih politik.

To pomeni artikuliranje dejanskih težav, s katerimi se podjetniki vsakodnevno srečujejo, ter sistematično povezovanje deležnikov z namenom krepitve sodelovanja, izmenjave dobrih praks in skupnega reševanja strukturnih izzivov v sektorju.

Legitimnost HGK izhaja iz zastopanja resničnih potreb trga, zato delujemo kot glas gospodarstva in imamo nalogo ta glas pretvoriti v izvedljive predloge za odločevalce. Ključna odgovornost Sektorja za turizem je spodbujanje odprte in argumentirane razprave, tudi o temah, ki niso vedno priljubljene, ter s konkretnimi aktivnostmi pomagati podjetnikom v procesih prilagajanja in rasti.

Z namenom uresničevanja tega cilja smo za podjetnike s premium ponudbo ustanovili platformo Stories – Experience Premium Croatia. Platforma deluje kot nacionalno stičišče premium ponudbe, njen namen pa je okrepiti vidnost tega segmenta in Hrvaško v njem strateško pozicionirati.
Sektor za turizem združuje pet nacionalnih oblik organiziranja podjetnikov v turizmu – združenja hotelirjev, gostincev, turističnih agencij, sektor navtike ter skupnost zdravstvenega turizma – s čimer krepimo koordinacijo in skupen nastop sektorja, tako do odločevalcev kot do tujih trgov.
Zahvaljujoč stalnim aktivnostim je Sektor za turizem HGK prepoznan kot relevanten partner turističnemu sektorju, Ministrstvu za turizem in šport, Hrvaški turistični skupnosti ter znanstveni skupnosti, na evropski ravni pa sodelujemo z Evropsko komisijo ter smo članica Evropskega združenja potovalnih agencij in organizatorjev potovanj (ECTAA) in Evropskega združenja zdravilišč (ESPA).

Podatki obstajajo – toda kdo jih zares uporablja?

V praksi pogosto vidimo, da podatki v turizmu obstajajo na vseh ravneh – od zasebnega sektorja do destinacijskih in nacionalnih sistemov – vendar redko postanejo osnova konkretnih poslovnih, investicijskih in upravljavskih odločitev. Kje vidite največji prelom v tej verigi: v dostopnosti podatkov, njihovi interpretaciji ali v pomanjkanju zaupanja in sodelovanja med deležniki? Če vemo, da podatki obstajajo, a se ne uporabljajo – kdo je po vašem mnenju danes resnično odgovoren za ta razkorak?

Eden izrazitejših izzivov hrvaškega turizma je nezadostna integracija vseh razpoložljivih podatkov v procese odločanja. Podatki obstajajo pri zasebnih sektorju, destinacijskih organizacijah in nacionalnih institucijah, vendar so pogosto fragmentirani, zaprti v nepovezanih sistemih in primarno uporabljeni za poročanje, ne pa za upravljanje. Brez jasnih standardov, interoperabilnih sistemov in spodbud za izmenjavo informacij podatki ostajajo administrativno orodje namesto strateškega vira.

Odgovornost za ta razkorak je deljena. Javni sektor mora zagotoviti standardizacijo in interoperabilnost sistemov ter spodbujati dolgoročno trajnostno upravljanje. Zasebni sektor pa mora prevzeti odgovornost za večjo odprtost in sodelovanje. Brez medsebojnega zaupanja in pripravljenosti na delitev podatkov ni temelja za pametno upravljanje destinacije.

V Sektorju za turizem HGK tej težavi nasprotujemo tudi z lastnimi raziskavami in analizami ter na podlagi zbranih podatkov razvijamo platformo Stories, določamo prioritetne trge, izbiramo mednarodne sejme ter usmerjamo aktivnosti internacionalizacije in promocije premium ponudbe.

Zakaj pametne rešitve ostajajo fragmentirane?

Pametna destinacija ne more biti projekt, temveč model upravljanja. Pametne rešitve v turizmu žal pogosto ostajajo na ravni idej, brez konkretne integracije v sistem. Ključno vprašanje ni, ali imamo podatke ali orodja, temveč ali obstaja mehanizem, ki jih pretvarja v trajne upravljavske prakse.

Na voljo imamo operativne podatke iz PMS sistemov, sistema eVisitor, OTA kanalov in orodij za benchmarking ter makroekonomske vpoglede. Turistične skupnosti pripravljajo izračune nosilnih kapacitet, ki postajajo ključni element za načrtovanje in upravljanje destinacije. Lokalne oblasti lahko na podlagi teh izračunov sprejemajo odločitve o številu in vrsti nastanitvenih kapacitet ter usmerjajo razvoj, kadar je to potrebno.

Zastoj pa se pogosto zgodi v fazi izvedbe – podatki denimo kažejo nižjo povprečno potrošnjo kot v konkurenčnih destinacijah, a se ponudba ne prilagodi. Sezonskost je jasno vidna, vendar investicijski cikli še vedno pretežno podpirajo poletni turizem.

Upravljanje pred omejevanjem rasti

Vprašanje trajnosti ne sme biti zoženo zgolj na omejevanje rasti. Ključno je vprašanje kakovosti upravljanja. Omejevanje števila gostov je lahko kratkoročni ukrep, vendar brez jasnih kazalnikov obremenitve infrastrukture, upravljanja investicij in integriranih podatkov ne rešuje strukturnih težav.

HGK zagovarja trajnostni, regionalno uravnotežen in celoletni razvoj turizma.

Prehod od deklarativne k operativni trajnosti pomeni jasno določiti, kaj merimo – nosilne kapacitete, strukturo potrošnje, sezonskost, vpliv na trg dela in infrastrukturo. Te kazalnike je nato treba povezati s konkretnimi investicijskimi, davčnimi in prostorskimi odločitvami ter promocijskimi kampanjami.

Trajnost je tudi osebna odgovornost posameznika in podjetja. Z namenom pomoči podjetnikom in organizacijam pri razumevanju ter implementaciji načel trajnosti Hrvaška gospodarska zbornica od leta 2022 izvaja ESG Akademijo – izobraževalni program, ki podjetjem zagotavlja znanja in orodja za uspešno ESG transformacijo poslovanja.

Trajnost mora postati sistem upravljanja, ne komunikacijsko sporočilo.

Premium kot izjema ali laboratorij prihodnjega turizma

Stories Premium platforma močno komunicira personalizacijo, avtentičnost in izkušnjo usmerjeno na gosta. No, iz perspektive pametnih destinacij se postavlja ključno vprašanje: Ali obstaja premium trajno ločen segment oziroma bi bilo potrebno postati laboratorij standardov prihodnjega turizma? Ali se lahko ta model – ob pametni uporabi podatkov, tehnologije in boljšo koordinaciju deležnikov – postopno preliva v širši turistični sistem? Kakšno vlogu v tem procesu HGK lahko in mora prevzeti?

Premium segment zajema trende, ki bodo postopoma postali standard – personalizacija, avtentičnost, upravljanje izkušnje in visoka raven storitve. Omogoča testiranje standardov kakovosti skozi celotno verigo vrednosti – od nastanitve in gastronomije do ponudbe aktivnosti in mobilnosti. Premium gost ne kupuje zgolj storitve, temveč celovito izkušnjo.

Prav zato je ta segment lahko poligon za razvoj modelov, temelječih na izkušnji.
Model je mogoče prenesti v širši sistem, vendar le ob dejanski koordinaciji deležnikov na ravni destinacije in jasno definiranih, merljivih standardih odličnosti. Premium ne sme pomeniti elitizma, temveč referenčno točko kakovosti.
V tem procesu ima HGK vlogo koordinatorja, izobraževalca in pobudnika standardizacije. Platforma Stories že danes združuje premium ponudbo na nacionalni ravni, dolgoročni cilj pa je dvig celotne ravni kakovosti hrvaškega turizma.

Od strategije k izvedbi

Po vseh strategijah, intervjujih, deklaracijah in “ključnih besedah”, ki jih že leta poslušamo v javnih politikah – če danes popolnoma iskreno pogledamo stanje na terenu: kje se hrvaški turizem resnično nahaja na poti proti pametnim destinacijam in kaj se je v praksi res spremenilo? In da bi čez pet let lahko rekli, da je Hrvaška res naredila korak naprej k pametnemu turizmu, katere tri konkretne spremembe bi se morale videti?

Hrvaška ima primere odličnosti, vendar smo trenutno bližje modelu posameznih »žepov odličnosti« kot integriranemu modelu upravljanja.

Kakovost obstaja, a ni standardizirana. Cene rastejo, vendar rast vrednosti ni vedno sorazmerna. Strategije obstajajo, vendar njihova izvedba še ni sistematično operacionalizirana.

Soočamo se z izrazito sezonskostjo, strukturo nastanitev, ki otežuje upravljanje kakovosti, ter močno konkurenco sredozemskih destinacij. Hkrati se je začel proces repozicioniranja proti destinaciji z višjo dodano vrednostjo, premium segment pa postaja vse jasnejša strateška usmeritev.

 Če želimo, da bomo čez pet let lahko govorili o resničnem preboju, morajo biti vidne tri konkretne spremembe. Destinacije se morajo upravljati, ne le promovirati – s koordiniranim upravljanjem podatkov, tokov gostov in razvoja produktov. Sezonskost je treba merljivo zmanjšati z razvojem celoletnih produktov z višjo dodano vrednostjo. Premium standardi kakovosti, avtentičnosti in trajnosti morajo postati nova osnova, ne izjema.

Na koncu pa brez vlaganja v ljudi – znanje, profesionalnost in motivacijo kadrov – ni pametnega turizma. Šele ko bo upravljanje postalo sistematično, sezonskost zmanjšana in kakovost standardizirana, bomo lahko rekli, da Hrvaška ni le privlačna, temveč tudi pametna destinacija.