Vloga Turistično-gostinske zbornice Slovenije pri oblikovanju prihodnosti turizma

Turizem danes ni več samo vprašanje rasti prihodov in nočitev. Vse bolj postaja vprašanje kakovosti, sodelovanja med deležniki ter sposobnosti destinacij in podjetij, da se prilagodijo hitro spreminjajočemu se okolju – od tehnologije in podatkov do novih pričakovanj gostov.

Pri tem ima Turistično-gostinska zbornica Slovenije pomembno vlogo kot predstavnica podjetij iz turizma in gostinstva ter kot sogovornik pri razpravah o razvoju panoge. Zbornica s svojim delom povezuje podjetja, spodbuja dialog z odločevalci ter sodeluje pri različnih pobudah in projektih, ki oblikujejo prihodnost slovenskega turizma.

V nadaljevanju predstavljamo pogovor z direktorjem Turistično-gostinske zbornice Slovenije Fedjo Pobegajlom, s katerim smo govorili o aktualnih izzivih v turizmu, vlogi zbornice pri povezovanju gospodarstva in institucij ter o tem, kakšni premiki bodo ključni za dolgoročni razvoj in konkurenčnost slovenskega turizma.

Pametni turizem – beseda ali resnična sprememba?

Pametni turizem, digitalizacija in podatki so v zadnjih letih pogosto del razvojnih strategij in javnih razprav. Če pogledate stanje na terenu – kako daleč je po vašem mnenju slovenski turizem dejansko prišel na tej poti?

Turistična podjetja digitalne rešitve in pridobivanje podatkov pri svojem poslovanju uporabljajo že vrsto let; sprva je šlo za prodajno-marketinške aktivnosti, sledila je uporaba v operativnem in nabavnem poslovanju.

Bistvena novost je lanskoletno lansiranje Nacionalno informacijskega središča s strani Slovenske turistične organizacije, ki na enem mestu združuje vrsto pomembnih in koristnih podatkov in omogoča podatkovno podprto odločanje na ravni turističnih destinacij in podjetij.

Pritiski na podjetja v času sprememb

Turistična podjetja se danes soočajo z različnimi pritiski: od pomanjkanja kadrov in rasti stroškov do vse večjih pričakovanj glede trajnosti in digitalizacije. Kako ti pritiski po vašem mnenju vplivajo na razvoj podjetij v turizmu in gostinstvu?

Razni izzivi so v turizmu stalno prisotni; poleg navedenih lahko dodamo še zahtevne geopolitične razmere in posledice klimatskih sprememb. Turistična podjetja so prav tako stalno vključena v poslovanje na izrazito konkurenčnemu globalnemu turističnemu trgu. Zato je soočanje z izzivi stalnica poslovanja, hitre reakcije pa pogoj za uspešnost. Glede na podatke o poslovanju turističnih podjetij lahko ugotovimo, da turističnim podjetjem prilagajanje različnim razmeram zelo dobro uspeva.

Digitalizacija – kdo vodi in kdo sledi?

V praksi pogosto vidimo, da digitalne rešitve najhitreje uvajajo večja podjetja, medtem ko imajo manjši ponudniki pogosto manj časa, znanja ali sredstev za takšne korake. Kako lahko slovenski turizem zagotovi, da digitalna transformacija ne ostane omejena le na posamezne večje igralce, temveč doseže tudi manjše lokalne ponudnike?

Po informacijah s strani članov vidimo, da digitalne rešitve uvajajo tudi manjša ali srednja podjetja, saj digitalizacija prinaša poenostavitev poslovanja, izboljšanje ponudbe, prihranke pri poslovanju, lažje podatkovno podprto odločanje in podobno.

Na dogodkih v organizaciji TGZS so večkrat prisotni tudi ponudniki digitalnih rešitev, ki jih na ta način povezujemo s podjetji; izvajali smo tudi izobraževanja na to temo.

Sodelovanje kot temelj pametnih destinacij

Pametne destinacije temeljijo na sodelovanju med različnimi deležniki – podjetji, destinacijami, državo in tehnologijo. Kako vi ocenjujete stopnjo sodelovanja v slovenskem turizmu danes in kje vidite največje vrzeli?

Sodelovanje ocenjujemo kot odlično. Z visoko frekvenco komunikcije s člani skrbimo za hiter pretok informacij. Prav tako je sodelovanje z drugimi inštitucijami slovenskega turizma (pristojnim ministrstvom, Slovensko turistično organizacijo, Turistično zvezo Slovenije, Obrtno podjetniško zbornico Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije, Združenjem turističnih agencij Slovenije, Kongresnim uradom Slovenije, Skupnostjo slovenskih naravnih zdravilišč, Planinsko zvezo Slovenije…) stalnica dela naše Zbornice, številne dogodke organiziramo skupaj.

Veliko koristnih informacij izhaja tudi iz tesnega sodelovanja z evropskim združenjem hotelov, restavracij in kavarn Hotrec. Ti podatki so koristni tudi pri aktivnostih TGZS, vezanih na sprejemanje različnih zakonov, predpisov…

Od strategij k praksi

Strategije pogosto govorijo o trajnosti, digitalizaciji in višji dodani vrednosti, vendar je prehod od dokumentov do konkretnih sprememb v praksi pogosto počasen. Kje po vašem mnenju nastajajo največje ovire pri tem prehodu? In če bi čez pet let lahko rekli, da je Slovenija naredila pomemben korak naprej v razvoju pametnega turizma – kaj bi se moralo po vašem mnenju konkretno spremeniti v praksi?

Želimo si še aktivnejšega upravljanja nekaterih turističnih destinacij, saj je slednje tudi pogoj za uspešno poslovanje turističnih podjetij. Upravljanje turističnih tokov je bistven del trajnostnega razvoja turizma (pozitivno vlogo bo po našem mnenju odigral tudi lansko leto sprejeti Zakon o gostinstvu); menimo, da bi nekatere turistične destinacije morale večjo vlogo posvečati izračunu in spremljanju nosilne zmogljivosti prostora in na tej osnovi usmerjati turistične tokove. Na ta način bi bilo lažje ustvarjati socialno trajnost in razvijati pozitivni odnos lokalnega prebivalstva do turistične panoge.