Pametni turizem med vizijo in realnostjo destinacij

V času, ko se slovenski turizem vse pogosteje opisuje kot trajnosten, butičen in pameten, se odpira ključno vprašanje: ali te besede že živijo tudi v praksi – na ravni destinacij, upravljanja in odločanja?
Digitalizacija, podatki in sodelovanje danes ne smejo več biti kot dodana vrednost, temveč osnovni pogoji za dolgoročno konkurenčnost destinacij.

V pogovoru z ministrom za gospodarstvo, turizem in šport Matjažem Hanom odpiramo vprašanja, ki segajo onkraj strategij in dokumentov – v operativno realnost slovenskega destinacijskega turizma.

Pametni turizem: vizija ali operativni model?

Pametni turizem je ena ključnih usmeritev slovenskega turizma, vendar se destinacije v praksi še vedno soočajo z razdrobljenimi sistemi, nepovezanimi podatki in omejenimi kadrovskimi viri. Kako na ministrstvu danes definirate pametno turistično destinacijo - in kdaj bo ta definicija postala merljiv, operativen model, ne zgolj strateška usmeritev?

Pametno turistično destinacijo razumemo kot destinacijo, ki razvoj turizma upravlja premišljeno, sprejema odločitve na podlagi podatkov, sodelovanja in dolgoročne vizije. Ne gre zgolj za uporabo digitalnih orodij, temveč za način razmišljanja, kjer se tehnologija uporablja kot podpora za boljše odločitve – tako z vidika konkurenčnosti kot trajnosti in kakovosti življenja lokalnega prebivalstva. Zavedamo se, da je pot od vizije do operativnega modela postopna in da moramo pri tem upoštevati raznolikost slovenskih destinacij. Pri tem je destinacijam v veliko pomoč tudi Nacionalno informacijsko središče za turizem (NIST), s katerim upravlja Slovenska turistična organizacija in je bilo podprto z evropskimi sredstvi sklada NOO (Načrt za okrevanje in odpornost).

Digitalizacija brez podatkov – ali sploh obstaja?

Veliko govorimo o digitalizaciji, bistveno manj pa o tem, katere podatke destinacije dejansko zbirajo, ali jih sploh uporabljajo in za kakšne odločitve. Obstaja NIST, baza podatkov, a tu se ne ve točno o katerem gostu je govora, so le številke. Ali menite, da, na podlagi zbranih podatkov, slovenske destinacije danes resnično poznajo svojega gosta, oziroma je trenutno stanje digitalizacije še prepogosto samo sebi v namen?

V zadnjih letih smo na nacionalni ravni vzpostavili pomembne podatkovne temelje, ki omogočajo boljši vpogled v turistične tokove in trende. To je pomemben korak naprej. Hkrati pa se zavedamo, da zgolj zbiranje podatkov ni dovolj. Turistične destinacije se zavedajo pomena poznavanja svojih ciljnih skupin. Pri razvoju ustreznih strategij in orodij jim pomagamo tudi s strani našega ministrstva in Slovenske turistične organizacije. Izziv prihodnjega obdobja je predvsem v tem, kako pridobljene podatke učinkovito uporabiti na lokalni ravni in jih nadgraditi v smeri boljšega razumevanja gosta.

Od nacionalnih platform do lokalne uporabe

Na nacionalni ravni obstajajo številne pobude in projekti, povezani z digitalizacijo in podatki. Kako zagotoviti, da ti sistemi ne ostanejo na “makro” ravni, temveč dejansko pomagajo destinacijam pri vsakodnevnem upravljanju in razumevanju gostov– od obremenitev prostora do razvoja ponudbe in razpršitve obiskovalcev?

Nacionalni sistemi so nujni za primerljivost in usklajen razvoj, a se zavedamo, da morajo biti za destinacije tudi praktično uporabni. Naš cilj je, da nacionalne platforme predstavljajo podporno ogrodje, ki ga lahko destinacije prilagajajo svojim potrebam. Zato veliko pozornosti namenjamo dialogu z destinacijami, razumevanju njihovih izzivov ter razvoju rešitev, ki bodo resnično uporabne v praksi. Slovenska turistična organizacija izvaja tudi različne delavnice in posvete za turistične destinacije, da bi orodja dejansko dosegla svoj namen. Ključno je tudi, da destinacije ne dobijo le dostopa do podatkov, temveč tudi podporo pri njihovi interpretaciji in uporabi. Prav tako pa razpršitev turističnih tokov spodbujamo tudi preko javnih razpisov za sofinanciranje investicij v nastanitveno in javno turistično infrastrukturo.

Sodelovanje: največja priložnost ali največja ovira?

Sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem znotraj destinacij se izpostavlja kot ključen pogoj za razvoj, a hkrati je zaznati, da  je morebiti tudi kot glavna cokla pri razvoju. Kaj po vašem mnenju danes najbolj zavira sodelovanje v slovenskih destinacijah – pomanjkanje zaupanja med deležniki, jasnih pravil igre, konkretnih spodbud, iskreni želji po sodelovanju ali nekaj drugega?

Sodelovanje je vsekakor ključno. Različni deležniki imajo različne interese in pričakovanja, kar je povsem legitimno. Naloga države je, da ustvari jasne in pregledne okvire, ki omogočajo sodelovanje in gradnjo zaupanja. Verjamem, da se z odprtim dialogom, jasnimi pravili in ustreznimi spodbudami lahko postopno krepijo partnerski odnosi v destinacijah, sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem. Vsi deležniki na destinacijah morajo prepoznati turizem kot razvojno priložnost ter ugotoviti, da le sodelovanje prispeva k prosperiteti in koristi vsem deležnikom.

Od projektov k sistemom

Slovenija ima veliko pilotnih projektov in posameznih dobrih praks na področju pametnega in trajnostnega turizma, a le redke se razvijejo v dolgoročne sisteme, ki jih je mogoče ponoviti tudi drugje. Kaj bi se moralo spremeniti v načinu razpisov, financiranja, ali vloge države, da pametne rešitve postanejo standard in ne izjema?

Pilotni projekti so pomembni, saj omogočajo testiranje novih pristopov. Strinjamo pa se, da je ključen izziv njihova nadgradnja v trajne rešitve. Trudimo se, da pri tem pomagamo po najboljših močeh. V prihodnje želimo več poudarka nameniti projektom z jasno dolgoročno vizijo, prenosljivostjo in možnostjo vključitve v obstoječe sisteme. 

Pri tem ima država vlogo povezovalca in spodbujevalca, ne le financerja. Med trajnostnimi projekti, ki uspešno delujejo in so bili v prvi fazi pilotni projekti, sta omembe vredna predvsem Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) in Nacionalno informacijsko središče za turizem (NIST).

Upravljanje ali še vedno predvsem promocija?

Če pogledamo iskreno: ali slovenski turizem danes še vedno več energije in sredstev vlaga v promocijo in marketing kot pa v dejansko pametno upravljanje destinacij na podlagi podatkov, omejitev prostora in kakovosti življenja lokalnega prebivalstva? Kaj bo moralo povzročiti premik v to ravnovesje?

Promocija slovenskega turizma je pomembna in na tem področju dosegamo dobre rezultate. Odlično jo izvaja Slovenska turistična organizacija skupaj z ostalimi deležniki. Vsekakor se zavedamo, da dolgoročna uspešnost ne temelji na promociji. Upravljanje destinacij, ki upošteva nosilne zmogljivosti prostora, podatke in kakovost življenja lokalnega prebivalstva ter zagotavljanje visoke kakovosti storitev so med našimi strateškimi usmeritvami. Prepričan sem, da lahko govorimo tudi o premišljenem upravljanju destinacij. Le-to spodbujamo z dialogom z deležniki, preko javnih razpisov in preko usposabljanj in delavnic s strani Slovenske turistične organizacije. Vse več je tudi znanj in spretnosti s področja managementa turističnih destinacij, saj imamo kakovostne izobraževalne programe s tega področja.

Osebni nasvet destinacijam

Če bi morali slovenskim destinacijam, DMO-jem in lokalnim odločevalcem danes dati en sam, konkreten nasvet, kaj naj nemudoma spremenijo v načinu razmišljanja ali delovanja na področju pametnega turizma in digitalizacije – kaj bi to bilo? Kaj danes najbolj zavira prehod iz besed v dejanja?

Pametni turizem je potrebno razumeti kot dolgoročen proces in ne kot posamezen projekt. Ključno je, da se digitalna orodja in podatki uporabljajo z jasnim namenom – za boljše upravljanje in skupne cilje. Prav tako se moramo vsi zavedati, da so sodobne tehnologije le orodje za doseganje ciljev. Ko je ta usmeritev jasna, se lažje razvijejo tudi sodelovanje, kompetence in trajne rešitve. Nikoli pa ne smemo pozabiti, da je v turizmu v ospredju gostoljubnost in prijazen nasmeh, kar lahko poda le človek in česar sodobne tehnologije ne morejo nadomestiti.