Resnica o digitalizaciji na 1600 metrih nadmorske višine: Zakaj nova sedežnica ni dovolj?

Kratko vprašanje? Ste lastnik smučišča in razmišljate o pravi strategiji za prihodnost? O takšni, ki bo po eni strani ponujala trajnost, bo drugi pa prinašala bolj ali manj zadovoljivo obiskanost skozi vse leto. Seveda ob ustreznem zadovoljstvu gostov. Je prava pot investicija v nove naprave, v povezavanje z ostalimi partnerji ali v kar najboljše poznavanje gostov? Gre za izzive s katerimi se ne srečujejo le upravljalci smučišč, temveč so prisotne v turizmu na sploh. O teh in ostalih dilemah, smo se v tej številki pogovarjali Matjažem Hanom, ministrom za gospodarstvo, turizem in šport. Posvetili pa smo te tudi destinacijam, kjer trajnostni razvoj postavljajo na prvo mesto.

V minulem tednu smo imeli na Veliki planini službeni team building. Jurij, naš direktor, ni bil najbolj navdušen nad vremenom, saj v slabih treh dneh nismo bili deležni kaj več kot dveh sončnih žarkov (to številko sem zelo optimistično zaokrožil navzgor).

Tako nas je v glavnem spremljalo oblačno in megleno vreme, ki se je izmenjevalo z obdobji snežnih ploh in sunki vetra. Sam sem velik ljubitelj snega, zato sem v tovrstnih razmerah naravnost užival. Še posebej, glede na naš izbor destinacije. Le kratkih 5 minut vožnje z gondolo je v Sloveniji dovolj, da se iz spomladanskih razmer preseliš v pravo zimo. Tako raznolikih krajev ni veliko na svetu (seveda, ker pri tem ne smemo pozabiti, da smo lahko hkrati prej kot v dveh urah spet na morju).

Po drugi strani pa je Velika planina kraj, kjer lahko zelo dobro opaziš, kako zapletena enačba je dandanes postal moderni turistični mozaik. Pred desetletji je bilo to resda manjše, toda priljubljeno smučišče. Leta "zelenih zim" so naredila svoje. Smučišče je zamrlo, prav tako so zastarele žičniške naprave. Do nedavnega. Saj se lahko na Veliki planini tako že nekaj časa peljete tudi z zelo moderno sedežnico.

Seveda pa ostaja ključno vprašanje – kako naprej? Letos smo bili deležni malce izdatnejše pošiljke snega. Vprašanje je, kako bo v prihodnje? Velika planina je tako zelo lep primer, kako hitro se stvari v turizmu spremenijo in kako hitro se lahko ustaljeni vzorci porušijo. Predvsem pa je zgovoren dokaz o tem, kako veliko časa je potem potrebnega, da se ljudje navadijo nazaj na določeno ponudbo. V tem primeru gre za to, da se v njihovo zavest ponovno zasidra vedenje, da je mogoče na Veliki planini smučati.

Kraj, kjer smo ob vsakem stiku z gostitelji naleteli na izjemno gostoljubje, med tednom tako praktično sameva. Verjetno nas sredi idilične s snegom prekrite planote ni prespalo več kot 20 gostov. Idilična planota je tako lep primer destinacije, ki zares zaživi samo v turističnih konicah.

Za Novo leto boste tam zelo težko našli prosto ležišče. Enako med počitnicami. Glavno vprašanje se tako zdi, kako tamkajšnje kapacitete zapolniti v vmesnih obdobjih?

Izziv digitalne generacije v objemu tradicije

Pri tem se srečujemo še z enim zanimivim fenomenom: včasih je izjemno težko zadovoljiti pripadnike mlajših generacij. Kot nam je ob povratku v dolino povedal prijazni žičničar Tone, je včasih pravi izziv obiskovalcu pričarati pristen povratek k naravi. Veliko (mlajših) gostov namreč ob prihodu v tradicionalno kočo najprej vpraša, kakšno je geslo za Wi-Fi, v naslednjem trenutku pa jih že zanima, kje je televizija. Kdaj pa kdaj pa se zgodi tudi, da kakšen turist, ki ni vešč planšarskega življenja, drva namesto v peči zakuri kar v pečici...

Ta anekdota nam pove več, kot se zdi na prvi pogled. Kaže na ogromen prepad med pričakovanji sodobnega gosta in realnostjo destinacije. In prav tu nastopi digitalizacija, bistvo katere pa nikakor ne sme biti dostop do "Wi-Fi omrežja sredi neokrnjene narave".

Digitalizacija kot most do gosta

Glede na izkušnje naših partnerjev, s katerimi sodelujemo, je zapolnitev kapacitet izven konic mogoče najbolj učinkovito doseči z odličnim poznavanjem gostov. S pripravo posebnih, ciljnih, ugodnejših ponudb in natančnim merjenjem učinka le-teh. V nadaljevanju pa s povezovanjem z ostalimi partnerji na bližnjih destinacijah – in medsebojnimi priporočili.

Prepričan sem namreč, da marsikdo izmed tujih turistov v Ljubljani ne ve, kakšna zimska pravljica vlada približno 45 minut vožnje iz slovenske prestolnice. Vsaj, če sodim po paru z Japonske, ki je bil navdušen ob prihodu na zgornjo postajo gondole. Čeprav je dama verjetno obžalovala, da si namesto lahkih športnih copatov ni obula konkretnejših zimskih čevljev.

Za uspeh na trgu, kjer se vzorci tako hitro spreminjajo, potrebujemo predvsem dvoje: jasno začrtano strategijo – in nato sledenje le tej, v nadaljevanju pa s pomočjo digitalizacije podprto aktivno sodelovanje z ostalimi partnerji v regiji. Na ta način bomo lahko odlično spoznali potrebe in želje vsakega gosta posebej.Turista tako ne bomo le uspešno privabili, ampak ga pred obiskom lahko med drugim naučili, da mora drva za ogrevanje kuriti v peči in ne v kuhinjski pečici.