Kako bomo plačevali v prihodnosti?

V tokratni številki našega novičnika smo se pogovarjali s Pascalom Libertom – izkušenim strokovnjakom, ki je tri desetletja soustvarjal evropske plačilne sisteme. Od sodelovanja z Mastercardom in Western Unionam do lansiranja lastnega svetovalnega podjetja je vedno bil v ospredju novih plačilnih tehnologij, digitalnih bonov, prelomnih plačilnih rešitev in – v zadnjih letih – tudi kripto plačil.

Vaša pot v plačilni industriji je res zanimiva. Kako bi na kratko opisali svoje poklicno ozadje?

V plačilnem sektorju delam že 30 let. Kariero sem začel pri Mastercardu, kjer sem preživel 14 let in leta 2006 pomagal uvesti prve brezstične transakcije. Nato sem delal pri Worldlineu, kasneje pa pri Elavonu – enem največjih globalnih ponudnikov. Kariero sem potem nadaljeval pri Western Unionu, kar mi je dalo povsem drug vpogled v gotovinska nakazila. Ko sem dopolnil 50 let, sem zapustil velike korporacije in odprl svoje podjetje Done For You. Razlog je bil preprost: naveličal sem se velikih ponudnikov, ki trgovcem potiskajo generične rešitve in jim pri tem govorijo, naj se pač “prilagodijo”.

Moj pristop je nasproten. Začnem pri potrebah trgovca, jih analiziram, nato pa iz najboljših tehnologij na trgu sestavim pravo plačilno rešitev. Pri tem ne gre za koncept “ene rešitve, ki ustreza vsem” – vse je prilagojeno.

In še ena obljuba: vse, kar dostavim, je najmanj 20–25% cenejše od njihove trenutne rešitve. Poleg tega pa naše stranke dobijo osebno podporo ljudi, ki industrijo resnično poznajo.

Raje sodelujem z manjšim številom trgovcev, vendar pri tem z njimi gradim globlje odnose. Vedno postavim kakovost pred količino. Od nekdaj pa obožujem tudi prelomne tehnologije. V karieri sem pomagal uvajati brezstična plačila, digitaliziral papirne prehranske bone v kartice in pred petimi leti uvedel kripto plačila s pomočjo partnerjev, kot sta GoCrypto/Naka – rešitev, ki takrat na trgu sploh še ni obstajala.

Plačilna industrija se je močno spremenila. Kako vidite trenutni premik v smer digitalne tehnologije in kripta?

To je zelo veliko vprašanje. Ko sem se leta 1996 pridružil Mastercardu, je bil slogan podjetja “vojna proti gotovini”. Vsi analitiki po vrsti so napovedovali, da bo gotovina kmalu izginila. No – zdaj smo v letu 2025, pa je gotovina še vedno zelo živa.

Tudi v Belgiji, enem najbolj digitaliziranih plačilnih trgov, ljudje še vedno uporabljajo gotovino. Zato je moja filozofija preprosta: trgovci morajo sprejemati vse oblike plačil – gotovinu, kartice, mobilna plačila, kripto. Potrošniku ne morete vsiliti le ene metode.

Kripto je danes mainstream. Digitalni evro, takojšnja plačila, sistemi na osnovi QR-kod – te stvari postajajo standard. Ne moremo jih ignorirati.

A hkrati opažam zaskrbljujoč trend: vse več omejitev in vse več povezovanja podatkov – na tem mestu lahko omenim primer blokade nakupov glede na starost že ob plačilu. Pri Mastercardu in Visi temu pravijo napredek. Sam pa takšen pristop vidim kot pretirano poseganje v zasebnost.

Prihodnost je v fleksibilnosti: trgovci morajo biti pripravljeni na vse oblike plačil.

Se države pri sprejemanju novih plačilnih tehnologij zelo razlikujejo?

Da – izjemno. Niti dve evropski državi se ne obnašata enako.

Belgija, Francija, Nemčija – trgi z močno dediščino starih sistemov – počasneje sprejemajo inovacije. Srednja Evropa (Slovaška, Slovenija itd.) pa se premika bistveno hitreje.

Nemčija je še vedno izrazito gotovinska družba. Belgija je zelo počasi sprejemala brezkontaktna plačila. Medtem pa imata Slovaška in Slovenija odlična mobilna omrežja, kar pospešuje uporabo digitalnih plačil.

En vzorec pa je univerzalen: mobilna plačila. Ko ljudje začnejo uporabljati Apple Pay ali Google Pay, se nikoli več ne vrnejo k plastičnim karticam. Ta trend je povsod enak.

Veliko delate tudi z darilnimi karticami in lojalnostnimi sistemi. Kakšne trende opažate?

Darilna kartica je le predplačniška kartica – in njena vrednost je ogromna, a mnogi trgovci tega še vedno ne razumejo. Še vedno naletim na trgovine, ki uporabljajo papirne žige zvestobe, medtem ko so digitalne možnosti oddaljene en sam dotik.

Največji izgovor je cena: izdaja kartic, izdelava aplikacije, prehod s papirja. A pozabljajo na stroške ročnega dela: štetje papirnih kuponov, tiskanje bonov, obvladovanje napak – vse to se nabira.

Znamke, ki razumejo pomen digitalnega, napredujejo zelo hitro. Na primer: kavarna na Slovaškem z izjemno oblikovano lojalnostno aplikacijo – kjer skeniraš QR-kodo, se registriraš v trenutku, prejmeš 10 € in začneš zbirati nagrade. Čisto, moderno in izjemno učinkovito.

Pri manjših neodvisnih trgovcih je to velik strošek. A pri verigah in nakupovalnih središčih je donosnost takšne rešitve ogromna. In digitalna evolucija je jasna:

Darilni in lojalnostni sistemi postajajo zmogljivejši, bolj fleksibilni in bolj povezani s podatki o strankah.

Veliko trgovcev spregleda, koliko časa prihranijo z digitalizacijo darilnih in lojalnostnih programov. Je to tudi vaša izkušnja?

Absolutno. Enako kot pri gotovini: ljudje pozabljajo na skrite stroške. Upravljanje gotovine zahteva delo. Upravljanje papirne zvestobe zahteva delo. Digitalni pristop prihrani številne ure – in ponuja podatke, ki jih papir nikoli ne bi mogel.

Vsekakor pa je izobraževanje največji izziv. Ko trgovci enkrat vidijo vrednost, se nikoli več ne vrnejo nazaj.

Kaj pa življenje izven posla – kakšni so vaši hobiji?

Družina je vedno na prvem mestu. Nato: nogomet in glasba. Včasih sem igral nogomet, sem pa tudi predan navijač Chelseaja – in po zaslugi očeta, tudi Barcelone.

Moja največja strast pa je skupina Depeche Mode, ki jo spremljam že 40 let. Bil sem na številnih meet-and-greet srečanjih, na zadnji turneji pa sem bil na 18 koncertih. Kot vidite glede na mojo majici, tega ne skrivam.

Rad imam tudi smučanje – Avstrija je pozimi moj drugi dom. In moram reči: obožujem Slovenijo. Morje na eni strani, gore na drugi, prijazni ljudje … Če me življenje nekoč pripelje v Ljubljano, se ne bom pritoževal.