SAMO ŠE TOLE NAREDIM

Priznam, to je stavek, ki sem ga dolgo ponavljal – doma, v pisarni, pa celo na dopustu. A ne več. Zgodbe, ki jih poznamo in telo, ki reče »dovolj«, te slej ko prej ustavijo. Dokler se ne zgodi tebi, samo zamahneš z roko.

Že nekaj časa opažam, da nimam več toliko energije, da bi delal pozno v noč. Leta? Morda. A ko ti telo »nežno« reče: »ej, dovolj bo«, se ustaviš. V prejšnji številki sem pisal o tem, kako mi je pomembno, da pred dopustom zaključim odprte stvari in s tem pospravim mizo. In kako je bilo tokrat na počitnicah? Stavek »samo še tole naredim« sem rekel največ dvakrat. Razlog? Poletno zatišje? Opozorilo telesa? Huda žena? Najbrž vse to. Dejstvo pa je eno: vsak potrebuje počitek in odklop.

Digitalizacija nas je pripeljala do tega, da smo dosegljivi vedno in povsod. Če pa že, naj pomaga tudi k odklopu. Mimogrede – ne, v »odsotnost iz pisarne« sporočilo nimam napisanega stavka »koristim dopust in imam pravico do odklopa«. To sem videl le dvakrat ali trikrat – in seveda v javni upravi. Da se razumemo, nič nimam proti temu, da se človek na dopustu spočije, ampak da to še napišeš v avtomatski odgovor? To se mi zdi že malo smešno. In vsaj na tem področju smo bili med prvimi državami, ki smo to pravico uzakonili. Bravo mi. :)

Sicer pa že preprosto obvestilo pomaga. Ali pa da utišaš obvestila. Tu sem letos naredil korak naprej: zjutraj preletim sporočila, če je kaj nujnega, odgovorim, enako zvečer. Več pa ne. Če ne gori, bo počakalo.

Kaj še pomaga? Če ti žena prinese koktajl ali mrzlo pivo – seveda ne z jeznim pogledom. Potem vem, da moram takoj prenehati…

Ostalo pa je enako kot lani: dopust je čas za odmor, a hkrati prinese tudi nove ideje. Tudi letos jih je bilo kar nekaj– ne samo za obstoječe rešitve, temveč tudi čisto nove, preproste. V Bosni jih hitro dobiš, ker tam marsikje še precej zaostajajo. In to pomeni zame še več razmišljanja in idej, moji možgani pa že tako težko prenesejo vse te podivjane misli. Čez dan se komaj umirijo, proti jutru pa me že zbujajo: »Dobro jutro, kaj bova danes ušpičila?« – čeprav je zunaj še noč. Ja, utišal bi jih, a za to je potreben daljši odklop.

Zato sem količino dela med počitnicami močno zmanjšal. K boljšemu počitku pa spada tudi to, da ne planiraš preveč, kaj bomo počeli. Tu še nisem najboljši, da bi bolj odklopil, saj gredo zraven tudi otroci. Ampak hitro bo konec – odrasli bodo in ne bodo več želeli zraven.

Če pa pogledam širše: samo divjamo. Svet se vrti vedno hitreje. V privatnem sektorju, posebej v start-up svetu, je mantra »prepočasen si, drugi te bodo prehiteli«. Ampak veste kaj? Pa naj me prehitijo. Raje to, kot da me prehiti »Matilda«. Raje bom spil koktejl, vzel knjigo ali se podružil z družino in prijatelji. Smo socialna bitja – in to potrebujemo.

In poanta? Delo bo počakalo, verjetno bomo kje kaj zamudili. Čas za ljudi, ki jih imamo radi, pa ne.