"Dve vstopnici, prosim."

Te besede je izrekel ameriški turist v belih supergah in čepici, ležerno naslonjen na pult ob vhodu številka 7. Njegovo dekle zraven je medtem navdušeno naredilo nekaj selfijev. Blagajničarka je malce zdolgočaseno dvignila pogled in se nasmehnila...

"Vstopnici za kateri sektor?"

"Hm... ne vem? Glavno je, da gre za dobra sedeža."

"Ja, ampak za katero ekipo navijata?"

Turist je presenečeno pomežiknil: "Ekipo?"

Blagajničarka je zavzdihnila na način, da je obiskovalcu dala vedeti, da ni poznavalec evropskega nogometa.

"Domači ali gostje? Rdeči ali modri?"

"Gospa... jaz bi samo rad gledal nogomet."

Ameriški turist je s tem stavkom dokončno potrdil njene slutnje...

Šport kot zabava ali šport kot vera?

V ZDA je šport v največji meri šov. Ljudje pridejo na tekme zaradi hot dogov, "kiss cam" kamere in --- če je vse slučajno res napeto --- zaradi zadnjih petih minut akcije. Tam je običajno, da mirno pokramljaš s sosedom, čeprav slednji navija za drugo stran.

V Evropi pa so stvari malce drugačne. Še posebej na nogometnih tribunah. Ko se v Rimu, Madridu ali Atenah vsedeš na tribuno nisi več zgolj gledalec. Tam postaneš del igre.

Domači proti gostom -- najgloblje rivalstvo

Vsak prekaljeni profesionalni športnik bo znal povedati: "Obstajajo stadioni, ki jih obiščeš... in stadioni, kjer preživiš."

Ko stopiš na igrišče v Beogradu ali Carigradu, to začutiš do kosti. Navijači ne spremljajo tekme --- oni so tekma. Dodatni igralec na tribunah. Ne igrajo z žogo, temveč z vzkliki, transparenti in dvignjenimi rokami.

Tako dajo tuji ekipi jasno vedeti, da je to njihov kraj. Njihov dom. Njihovo svetišče. V zadnjem času se odnos domači -- gostje vse bolj zrcali tudi v turizmu.

Turizem je bil nekoč zlata jama

Nekoč je bil ta enostaven. Zgradiš nekaj hotelov, natisneš privlačen katalog, ponudiš pijačo dobrodošlice --- in ljudje pridejo.

Danes?

Turizem ni več le pomembna gospodarska panoga. Marsikje je postal prevelika panoga.

Vprašajte gondoljerje v Benetkah. Vprašajte domačine v Barceloni. Vprašajte kogarkoli, ki je poleti skušal prehoditi Dubrovnik brez da bi ga kateri izmed obiskovalcev zadel z GoPro palico.

Vse to spoznavamo tudi v Sloveniji. Lep primer je Bled, nekoč miren kraj za pobeg v naravo, ki se v zadnjih letih po številu obiskovalcev primerja z velikimi mesti.

Domačini imajo dovolj

Stranska posledica so vrste, hrup, prenatrpani koši za smeti in občutek, da domačini tam niso več doma. Ne gre samo za utrujenost od turistov. Ko kraj izgubi svojo dušo, se pogosto prelevi v umetno turistično tvorbo in preneha biti destinacija --- postane zabaviščni park z boljšim razgledom. Ali za to obstaja lahka rešitev?

Ne. Lahko omejite dostop. Lahko dvignete cene ali zmanjšate število dovoljenj za oddajanje sob. Toda univerzalna rešitev, ki bi delovala povsod žal ne obstaja. Kar je učinkovito v Hallstattu, morda ne deluje v Piranu. Kar uspeva Islandiji, morda ni primerno za Bohinj.

Ena stvar pa vedno deluje: Podatki.

Odločitve na podlagi ugibanj niso strategija. To je igranje turistične rulete. Samo ko natančno veš, kaj obiskovalci počnejo, kaj jim je všeč, kdaj pridejo, kako dolgo ostanejo, koliko zapravijo, katere znamenitosti obiščejo lahko ustvariš model turizma, ki spoštuje tako obiskovalce kot domačine.

Tukaj nastopi CLV --- vrednost življenjske dobe gosta

Gre za model, ki ne tlači množic v že tako prenatrpane točke, ampak jih preusmerja tja, kjer si ponudniki želijo več pozornosti (in prihodka).

Nekateri med njimi sicer radi rečejo: "Ah, k nam vedno pridejo samo enkratni gosti iz tujine. Nima smisla razmišljati o gradnji odnosov."

Zanimivo, saj samo nekaj ulic stran, nekdo drug z nasmehom pove: "Isti gostje iz tujine nas obiskujejo že deset let. Pošiljajo nam celo božične voščilnice."

Seveda se to ne bo zgodilo, če ne vlagaš v odnose. Predvsem pa, če ne verjameš, da se tudi gostje iz tujine lahko vrnejo. Ko vse to razumeš --- se spremeni celoten pristop.

Ne gre za več turistov. Gre za prave goste. To je strategija zmagovalcev. Tistih, ki znajo poskrbeti, da v 'dvorani vlada harmonija med domačimi in tujimi gosti'. Takšni ponudniki so potem tisti, ki igrajo na dolgi rok in postanejo zmagovalci.