Ali vaše podjetje počiva na lovorikah, medtem ko v Planici načrtujejo 270-metrske polete?

Še danes se dobro spomnim trenutka, ko sem si prvič ogledal polete v Planici. Bil sem še otrok. Svet se je takrat zdel neizmerno večji, sploh ko si stal pod planiško velikanko. Toda že takrat sem lahko v zraku začutil tisto posebno vzdušje, ki ga vedno znova pričara dolina pod Poncami. Te izkušnje se še danes spominjam, kot bi se zgodila včeraj.

Eksotika v snegu in Mattijeva drzna obljuba

Prepričan sem, da ne le zato, ker sem očitno že v letih, ko si dogodke iz preteklosti zapomnim bolje kot to, kaj moram danes popoldan kupiti v trgovini. Tistega leta 1985 ni bilo nič prepuščeno naključju. Spomnim se številnih policistov, ki so v dolgem kordonu stali ob celotni poti do Planice. Razlog je bil visok obisk: Julius Nyerere, takratni tanzanijski predsednik. Še danes se živo spomnim njegovih oblačil– sredi gorenjske zime je namreč nosil tradicionalno nošo. Kot otroku se mi je to zdelo fascinantno in hkrati strašljivo, saj sem bil prepričan, da ga mora strašno zebsti. Danes si mislim, da je pod eksotično tkanino zelo verjetno skrival kakšen komplet poštenega termovelurja. Vseeno pa je bil vtis, ki ga je pustil takrat nepozaben.

V središču športnega dogajanja pa je bil Matti Nykänen. "Leteči Finec je bil takrat na vrhuncu moči in predrznosti. Spomnim se zgodb, da je organizatorjem obljubljal: "Če me spustite z najvišjega zaletišča, bom skočil 200 metrov!" Tega mu seveda niso dovolili. Inženirji so vedeli, česar Matti v svojem adrenalinskem zanosu ni hotel slišati – letalnica takrat takšnega podviga fizično ni omogočala. Legendarni skakalec bi v takšnem primeru namreč pristal praktično na ravnini, kar se ne bi končalo z nesmrtnim rekordom, temveč s katastrofo.

Moja naslednja velika planiška postaja je bila zmaga Primoža Peterke in sloviti kristalni globus, ki je v kolektivno ekstazo spravil celo Slovenijo. Danes to zgodbo nadaljuje družina Prevc. Nika in Domen sta letos pod Poncami navduševala tudi tiste, ki se še niso rodili, ko sta se zmag pod Poncami veselila Matti in Primož.

David Coulthard o popolni kulisi

Article Image

Glede na zapisano je na dlani, da nisem redni obiskovalec tekem v poletih, sem pa v Planici doživel dovolj, da znam zelo ceniti izjemno športno kuliso. Ker sem pred leti vrsto let od blizu spremljal karavano Formule 1, je bilo zame v Planici zanimivo srečati Davida Coultharda. DC je bil pri nas že tretjič. Tokrat v okviru prireditve Mastercard Talks. Čeprav je kot nekdanji vrhunski dirkač, kasneje pa kot ambasador Red Bulla vajen najbolj glamuroznih prizorišč na svetu, ga je naša dolina z mogočnimi skakalnicami navdušila.

V zakulisju mi je priznal, da gre za res impresivno športno kuliso. Če to izreče nekdanji as F1, ki je bil v preteklosti tudi reden gost elitnih smukov v Kitzbühlu, imajo takšne besede veliko težo. Planica je s svojo naravno amfiteatralno obliko in energijo nekaj, česar se ne da zgraditi zgolj z denarjem. V Planici smo bili skozi leta priče, kako so skakalci postavljali nove športni mejnike.Tudi ekipa, ki skrbi za televizijske prenose, je v Planici postavila zlati standard, ki ga skušajo posnemati na ostalih prizoriščih. Ekipa RTV SLO namreč na tem področju že desetletja narekuje tempo z inovativnimi koti kamer in tehnologijo, ki gledalcu pričara vso lepoto tega izjemnega športa.

Planica kot študijski primer CLV-ja

Planica pa ni le športni spektakel, ampak izvrsten učbenik za CLV (Customer Lifetime Value). Zakaj se generacije vračajo? Ker v dolini pod Poncami ne prodajajo le tekem v poletih na smučeh, ampak izkušnjo, prilagojeno posamezniku. To je primer vrhunske segmentacije v praksi:

Article Image

Tako nikakor ni presenetljivo, da v Planico skozi vsa leta hodijo celotne družine. Pod velikanko vsak najde nekaj zase – od zabave sredi čudovite narave preko druženja vse do adrenalinskega navijanja. To je lekcija, kako skrbiš za svoje "stranke" skozi celotno življenjsko obdobje (CLV). Ciljno, v skladu z njihovimi okusi in pričakovanji.

Drama, tehnologija in pogled proti magičnim 270 metrom

Letošnje tekme nam sicer niso prizanesla z dodatno dramo. Vreme in veter sta v četrtek in petek pošteno preizkušala potrpežljivost gostiteljev, vendar je prav to čar športa pod milim nebom. Vrhunec so bili nedvomno zgodovinski prvi polet žensk v Planici in rekord Nike Prevc, ki je utrdil vlogo Planice kot prostora, kjer smo vedno znova priče novim mejnikom napredka. Vse to ne preseneča, saj organizatorji skakalnega spektakla nikoli niso počivali na lovorikah. Tako že pogledujejo proti novemy ambicioznemu projektu. Povečanju letalnice. Cilj? Poleti daljši od 270 metrov. Vse to je dokaz vizionarskega razmišljanja.

Pravi poslovni pristop se skriva prav v tem. V nenehnem premikanju meja. Planica nam sporoča: spoštuj preteklost, a bodi hkrati usmerjen v prihodnost. Čeprav je dolina pod Poncami svetovna prestolnica poletov, gredo gostitelji neustrašno naprej. Naproti novim rekordom, ki bodo navduševali številne nove generacije.

Boštjan Belčič

Povežimo se