10.000 ur (in skrivnost, ki je ne pove nihče)

Tistega septemberskega dne je bilo na ledeniku Pitztal ekstremno mrzlo. Pihal je strupeno mrzel veter. Tudi zato je večina reprezentanc, ki so se pripravljale na prvo tekmo sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju komaj čakala, da zaključi s treningom.

S snemalcem Borutom sva mrzlično zbirala posnetke, saj so ekipe ena za drugo odhajale proti gondoli, ki jih je peljala v dolino. Prav v trenutku, ko je večina že zaključila s treningom, se je nebo razjasnilo. Posijalo je sonce. Še enkrat sva se odpravila na vrh smučišča – in nisva bila presenečena.

Družina Kostelić je še vedno trenirala.

Janica, Ivica in trener, oče Ante. Medtem ko so ostali smučarji že sedeli v hotelu in sušili opremo, so oni zbirali kilometre. Ante me je opazil in, kot bi vedel, kaj me zanima, dejal:

"Če želiš zmagati," je rekel, "se moraš znati peljati v vseh pogojih. Na dan tekme namreč ne boš mogel izbirati vremena. Hkrati mora tvoje telo vedno vedeti, kako se odzvati na izziv - v desetinki sekunde – brez razmišljanja."

To ni bila floskula. To je bila njegova filozofija.

Kostelićevi niso trenirali več zaradi trme. Več so trenirali, ker so verjeli, da šele z dovolj ponovitvami prideš do točke, ko se telo odzove avtomatsko – optimalno, naravno, brez napora. V vseh razmerah.

Več let kasneje sem naletel na knjigo gospoda, ki je razmišljal zelo podobno.

Malcolm Gladwell. Pravilo 10.000 ur.

V knjigi Outliers razloži, da je za mojstrstvo na katerem koli področju potrebnih približno 10.000 ur zavestne, ciljno usmerjene vadbe. Ne gre za talent. Ne gre za srečo. Gre za ure posvečenega dela.

Večina ljudi se ob tej številki ustavi. 10.000 ur? Zakaj? Preprosta matematika pove, da gre za izjemen izziv. To je 3 ure vsak dan – skoraj 10 let. In zato ne začnejo. Ker se jim zdi vse skupaj prevelik zalogaj. Vendar tu naletimo na ključno stvar. Na nekaj, česar ti ponavadi ne pove nihče:

V poslu ti ni treba biti mojster.
Dovolj je, da si le za malenkost
boljši od konkurenta.

Sploh, ko govorimo o CLV-ju – življenjski vrednosti stranke.

Tu zmaga tisti, ki ga ni strah začeti z majhnimi koraki. Pristop se od panoge do panoge seveda razlikuje, bistvo pa je v tem, da ko nekdo postane tvoja stranka – pokažeš, da ti je zanj mar!

• Spomni se, kaj je stranka nazadnje kupila.
• Pošlji iskreno zahvalo.
• Zapomni si njeno ime.
• Ponudi nekaj, kar bo stranki v resnici koristilo.

Pri tem ne potrebuješ mojstrstva. Potrebni sta le pozornost in doslednost.

Ko ti ljudje začnejo zaupati, ko vedo, da jih poslušaš – se vse skupaj začne. Takrat se sproži učinek snežne kepe. Počasi, a zanesljivo. Nekega dne se boste zbudili in prišli do spoznanja, da ste s pomočjo majhnih korakov zgradili nekaj, kar vas na trgu loči od tekmecev. Program zvestobe, ki ni le zbirka najrazličnejših popustov, ampak izkušnja, ki jo stranke začutijo. Izkušnje zaradi katere se vračajo.

Ne zato, ker ste pred tem posvetili 10.000 ur poslovnim teorijam in kampanjam, temveč ker ste vsak dan z majhno gesto pokazali, da ti stranka pomeni več kot ostalim.

#CLVbuilderPRO #CustomerCare #SmartBusiness #10kRule